Imenovanje evropskih delegiranih tožilcev: Patpozicija

Da bi lahko, če bodo vsi opravili svoje delo, evropske delegirane tožilce Slovenija imela že do jeseni, je premier Janez Janša ob slovenskem prevzemu predsedovanja Svetu EU dejal predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, ko je ta znova izrazila pričakovanje, da bo Slovenija naredila, kar se je zavezala. A glede na to, kaj se dogaja s ponovljenim razpisom za slovenska tožilca, ki bi sodelovala z Evropskim javnim tožilstvom, se bo Janša z napovedmi opekel. Ministrstvo za pravosodje je za zdaj prejelo prijavi dveh tožilcev, obeh, ki sta se prijavila že na prvi poziv, a nista bila izbrana, na vse pretege se je premier trudil, da njuni imeni ne bi bili poslani v Luksemburg, kjer je sedež Evropskega javnega tožilstva. Saga s tožilci je šla tako daleč, da je Janša zaradi svojih principov žrtvoval pravosodno ministrico Lilijano Kozlovič.

Janšo je najprej zmotila vloga vlade, da se z imeni samo seznani. Da vlada ne bo zgolj poštar, je dejal. Nato se je obregnil ob znanje tujih jezikov obeh kandidatov, a kmalu izvedel, da se je v tej točki zmotil. Nato pa je svoje sodelavce v vladi uspel prepričati, da je bil postopek izbire napačen, da bi morali za dve mesti imeti šest kandidatov, torej za vsako mesto tri, in da je mogoča izbira med njimi. A za zdaj ima torej pravosodno ministrstvo znova v rokah zgolj prijavi dveh, četudi še teden dni po zaključenem razpisu upa še na kakšno prijavo. A tudi najbolj optimistični ne verjamejo, da bo prijav toliko, kot jih želi Janša.

Pravosodno ministrstvo zdaj z Marjanom Dikaučičem na čelu se je tako znašlo v patpoziciji. Zaradi Janševih izjav o potrebnih več kandidatih bi moralo tudi ta razpis označiti kot neuspešen. Še toliko bolj, ker sta znova prijavljena tožilca, ki sta Janši očitno trn v peti. Položaj Dikaučiča je v tej tožilski sagi še toliko bolj nemogoč, saj je državnotožilski svet, ki v skladu z našo zakonodajo vodi izbirni postopek, jasno in glasno povedal, kaj si misli o ponovnem izbiranju evropskih delegiranih tožilcev.

Zato bi se moral zgoditi skoraj čudež, da bi se Janševe napovedi izpolnile in bi Slovenija do jeseni zares predlagala svoja tožilca v Evropsko javno tožilstvo. Premierju tako ne bo ostalo drugega, kot da ponovi, da v Evropskem javnem tožilstvu, ki bdi nad zakonito porabo evropskih sredstev, ne sodeluje peterica držav EU, torej ni narobe, če tudi Slovenija ne. A za razliko od Poljske, Danske, Švedske, Madžarske in Irske, ki so se že ob ustanavljanju tožilstva odločile, da ne bodo sodelovale, je Slovenija pristopno izjavo podpisala. Zato je pričakovanje, da bo svoje obveznosti izpolnila, popolnoma legitimno. Žalostno tožilsko poglavje, ki se vleče že od decembra lani, ko je vlada od ministrstva dobila izbrani imeni, pa Evropi kaže, koliko je verjeti državi, ki ji zdaj predseduje.