(INFOGRAFIKA) 30 let Slovenije v številkah: "Dohodek je narasel, povečala pa se je tudi neenakost"

Slovenija je imela na začetku letošnjega leta 2.108.977 prebivalcev, kar je 110.065 več, kot jih je bilo konec leta 1991. Število prebivalcev naše države se je tako v zadnjih 30 letih povečalo približno za en Maribor. Prebivalstvo Slovenije je danes starejše kot leta 1991. Povečalo se je število tistih, ki so stari 65 let ali več, zmanjšalo pa število mlajših od 15 let. Število družin brez otrok in število enostarševskih družin se je v tem obdobju povečalo, hkrati pa se je zmanjšalo število otrok v družinah.

Kovačič: Mladi so pri iskanju stanovanja bolj ali manj prepuščeni trgu

Sociolog in predavatelj na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Gorazd Kovačič poudarja, da se odločitev za prvega otroka v povprečju zamika v poznejša leta tudi zato, ker pri nas pravzaprav nimamo stanovanjske politike. "Reševanje stanovanjskega vprašanja mladih družin je bolj ali manj prepuščeno trgu, torej kako ljudje pridejo do kredita in kakšne cene lahko dobijo na trgu. Za vse, razen za srednji in višji srednji sloj, so razmere v bistvu zelo slabe. Stanovanja se dražijo, ker so postala predmet finančnih špekulacij, tudi področje kratkoročnega najema ni dobro regulirano," pojasnjuje Kovačič. Ob množici prekarnih oblik zaposlitve in nerešenem stanovanjskem vprašanju niti ni nenavadno, če mladi odlašajo z ustvarjanjem družine.

K temu, da je trend staranja prebivalstva manjši, kot bi bil sicer, pomembno prispevajo ekonomski migranti iz držav nekdanje Jugoslavije, ki se priseljujejo v Slovenijo,  pojasnjuje Kovačič. Poleg priseljevanja na demografsko sliko države vpliva tudi izseljevanje. "Zlasti od vstopa v EU naprej, predvsem pa v času prejšnje gospodarske krize in po njej, torej vključno od leta 2012 do leta 2017, smo imeli zelo velik val izseljevanja državljanov. Gre za ljudi, ki so večinoma delovno aktivni, kar še dodatno prispeva k staranju prebivalstva, ne samo neposredno, ampak tudi na daljši rok. Če se ti ljudje ne bodo vrnili nazaj v Slovenijo in si bodo družino ustvarili nekje drugje, se bodo njihovi otroci socializirali v neki novi domovini," razlaga Kovačič.

Polanec: Zaostajamo pri tehnologiji in izobrazbi prebivalstva

Bruto domači proizvod (BDP) se je od osamosvojitve Slovenije realno povečal za 91,4 odstotka. BDP na prebivalca je leta 1991 znašal 5131 evrov, leta 2020 pa 22.014 evrov. Pred 30 leti je povprečna mesečna neto plača znašala 43 evrov oziroma 10.322 tolarjev, leta 2020 pa 1.209 evrov. "Dohodek je narasel, na drugi strani pa se je neenakost do določene mere povečala. Ko gre na primer za cene nepremičnin, so mnogi izrinjeni s tega trga in imajo mogoče še slabši dostop do stanovanj, kot so ga imeli nekateri v socializmu. Ta del je recimo negativen, medtem ko pri drugih dobrinah verjetno govorimo o napredku," pojasnjuje ekonomist in predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Sašo Polanec.

Da bi naša država v naslednjih 30 letih dosegla dvig življenjskega standarda ter se po kupni moči prebivalstva približala Italiji, bi morali po njegovih besedah v Sloveniji spremembe doseči na treh področjih. Polanec opozarja na relativno omejen dostop do zemljišč, kar vpliva na to, da se cene nepremičnin ves čas dvigajo, kar nenazadnje ovira tudi podjetja. Država bi morala več vlagati tudi v izobraževanje, dodaja Polanec: "Tiste države, ki prednjačijo, za izobraževanje namenjajo osem odstotkov BDP, pri nas pa šest odstotkov ali manj." Hkrati bi morala država tudi povečati vlaganje javnih sredstev v raziskave in razvoj. Tehnologija in izobrazba ljudi sta po navedbah Polanca dva ključna faktorja gospodarske rasti. "Na teh področjih kot država zaostajamo, prav omenjena dejavnika pa pojasnita pomemben delež variacij v dohodku na prebivalca med državami," dodaja Polanec.