Darja Kocbek
Avstrijci so junija predrli drugo (severno) cev predora pod pogorjem Golice (Koralpe), ki je ključni objekt pri južni železnici. Ta železnica velja za konkurenco slovenski progi med Italijo in Madžarsko, ki je del sredozemskega evropskega prometnega koridorja. Če bo Avstrijcem uspelo južno železnico dokončati pred drugim tirom med Divačo in Koprom, se utegne zgoditi, da bo Sloveniji ostal cestni tovorni promet z zastoji na primorski in štajerski avtocesti, tovor iz severnoitalijanskih pristanišč Trst, Benetke in Ravena pa se bo preusmeril v Avstrijo.
Prvo (južno) cev 33 kilometrov dolgega predora pod Golico so prevrtali avgusta 2018. Dokončanje južne železnice je predvideno leta 2025. Po poročanju Kleine Zeitunga bo gradnja 130 kilometrov dolge proge stala 5,3 milijarde evrov, od tega 2,3 milijarde gradnja predora pod Golico.
- Če ne bomo maksimalno pohiteli z gradnjo drugega tira, bo Sloveniji večinoma ostal transport po cestah in s tem kolone na primorski in štajerski avtocesti.
- Gradnja proge pod Golico je le eden od projektov, ki jih vodijo sosednje države, saj tudi Italija in Hrvaška načrtujeta posodobitve svojih železniških omrežij in s tem razvoj svojih pristanišč.
- Južna železnica s predorom pod Golico v Avstriji je bila za stroko in politiko sporen projekt. Drugo cev predora so junija prevrtali 18 let po prvih poskusnih vrtinah.
- Od 130 kilometrov avstrijske južne železnice je bo 47 kilometrov teklo po predorih, dograjenih bo več kot 100 mostov in podvozov.
Luka Koper: Dodatna možnost prevoza
V Luki Koper so nam pojasnili, da so že večkrat poudarili, da je sodobna, zmogljiva in zanesljiva železniška povezava temelj za nadaljnji strateški razvoj pristanišča. Osnovni pogoj, da bo Slovenija tudi v prihodnje ohranila vključenost v mednarodne koridorje, je posodobitev glavnih prog, tako da bodo izpolnjevale evropske standarde glede nosilnosti, potovalnih hitrosti in komunikacijskih sistemov. "Ključno vlogo pri tem igra drugi tir, seveda pa ne smemo pozabiti na stanje na celotnem slovenskem železniškem omrežju, na katerem se in se še bodo izvajali pomembni projekti posodobitve," so nam razložili v Luki Koper.
Opozarjajo tudi, da je gradnja proge pod Golico le eden od projektov, ki jih vodijo sosednje države, saj tudi Italija in Hrvaška načrtujeta posodobitve svojih železniških omrežij in s tem razvoj svojih pristanišč. Koprsko pristanišče je pomembna vstopna točka za okoliške države, za Avstrijo je že desetletje najpomembnejša luka, prav tako ima pomemben tržni delež na Madžarskem in Slovaškem. Proga pod Golico bo zaključena predvidoma isto leto (leta 2026) kot drugi tir, zato v Luki Koper njene gradnje ne vidijo kot neposredno nevarnost, poleg tega se bo železniški promet iz Slovenije navezal na to progo in omogočil dodatno možnost prevoza.
"Republika Slovenija bo svojo konkurenčno prednost na področju prometa ohranila z realizacijo železniških projektov, načrtovanih v resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030, predvsem pa z dograditvijo drugega tira med Divačo in Koprom," so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.
Po nadzornikih Zorko?
Za nadzor in druge inženirske storitve pri gradnji drugega tira med Divačo in Koprom je projektno podjetje 2TDK prejelo dve ponudbi. Družba DRI bi v sodelovanju s partnerji dela opravila za 17,72 milijona evrov, Elea IC s partnerji pa za 17,99 milijona evrov. Minuli je 2TDK za projekt pridobilo tudi končano projektno dokumentacijo v BIM okolju. Pričakuje se, da bo na "drugem tiru" po menjavi nadzornikov te državne družbe, do katere je prišlo minuli teden, kmalu spet vroče, saj je malo verjetno, da bo Dušan Zorko ostal na čelu megaprojekta. Znano je, da z ministrom za infrastrukturo Jernej Vrtovcem nista povsem na "isti valovni dolžini", ko gre za razpis za gradbena dela, ki je v teku in možnost izločitve predvsem kitajskih in turških ponudnikov, v skladu z nedavno sprejetimi in v slovensko zakonodajo že vnešenimi evropskimi smernicami. Vladajoča politika sicer eksplicitno razveljavitve razpisa ne zahteva. Če bi do tega prišlo, bi se gradnja zelo verjetno ponovno zamaknila. Po ocenah vsaj za pol leta, če ne več.
"Projekt stoletja"
Avstrija je za gradnjo proge pod Golico iz EU prek Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) za finančno obdobje 2014-2020 dobila 57 milijonov evrov. Martin Selmayr, vodja predstavništva Evropske komisije v Avstriji, pravi, da Avstrijci na dodatna evropska sredstva lahko računajo tudi v novem finančnem obdobju 2021-2027 in iz programa za okrevanje gospodarstva po pandemiji novega koronavirusa, saj gre za naložbo, ki hkrati pomaga okrevanju gospodarstva in pripomore k blažitvi posledic podnebnih sprememb. Predsednik uprave avstrijskih železnic ÖBB Andreas Matthä o južni železnici govori kot o projektu stoletja, ki je del novega evropskega baltsko-jadranskega koridorja s prihodnjimi navezavami na pristanišča.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
