Inovacije za lepše življenje oseb s sladkorno boleznijo

Za vse z diagnozo dobro poskrbljeno

Pri nas je za osebe s sladkorno boleznijo dobro poskrbljeno, sta se strinjala prof. dr. Battelino in prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana. Kot del Evropske unije imamo dostop do vseh zdravil in medicinskih pripomočkov, ki so trenutno na voljo za zdravljenje sladkorne bolezni. Se pa včasih, kot je izpostavil prof. dr. Janež, zatakne pri razvrščanju novih zdravil na listo in zahtevnih pogajanjih z zavarovalnico.

»Ko je zdravilo v fazi registracijskih postopkov, je lahko zelo hitro v Sloveniji. Tukaj smo usklajen tim – stroka, bolniki, zveze, društva – da skupaj aktivno apeliramo, prepričamo zavarovalnico, da tudi našim osebam s sladkorno boleznijo čim hitreje ponudimo nek nov produkt ali pa zdravilo.«

Prof. Janež dodaja, da je za določene terapevtske skupine zavarovalnica bolj stroga, predvsem pri tipu 2, kajti gre za široko skupino oseb s sladkorno boleznijo, kjer se vedno išče neko stroškovno učinkovitost, varnost in tehta, katerim posameznikom določena terapija pomaga. Na oddelku si želijo, da bi bila na voljo vsa najnovejša zdravila in medicinski pripomočki, da bi imel zdravnik možnost, da bi izbral najboljše zdravilo za osebo, ki jo zdravi. Prof. dr. Battelino je dodal, da bi morali v zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo najbolj takoj, že ob odkriti bolezni vključiti najbolj sodobna zdravila.

»To so zdravila, ki v resnici lahko delujejo samo, ko ima oseba še vedno nekaj lastnega inzulina. Drugič, bistveno dražja kot so zdravila pri sladkorni bolezni, so zapleti,« poudarja prof. dr. Battelino.

S primernim zdravilom, ki pomaga obvladovati krvni sladkor, lahko oseba tudi shujša, kar lahko prepreči ali vsaj odloži drage zaplete, ki bi verjetno pomenili veliko višje izdatke kot sama cena zdravila.

Želja po registru oseb s sladkorno boleznijo

Pri zdravljenju same bolezni je opazen precejšen napredek v zadnjih dveh desetletjih, sprejet je bil nacionalni program za obvladovanje bolezni, na voljo je izobraževanje, dostopne so referenčne ambulante, številna inovativna zdravila in medicinski pripomočki.

»Biti sladkorni bolnik v Sloveniji ta trenutek ni tako slabo,« pristavi dr. Janež.

Zelo pomembno pa je, kot meni dr. Battelino, da javnost razume, da dobiti diagnozo sladkorna bolezen ni nujno slaba novica, saj imamo dober nacionalen program in veliko možnosti. Je pa dolgoletna želja predstojnika Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana vpeljava registra oseb s sladkorno boleznijo, ki bi bistveno izboljšal preglednost in obravnavo bolnikov. Stroka bi tako imela vedno dostopne podatke, kaj se dogaja z osebami s sladkorno boleznijo, kakšna je pojavnost zapletov, kolikšna je stroškovna učinkovitost in varnost terapije. Glede registra se strinja tudi Mojca Gobec, vodja Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje, in poudarja, da je predvidena digitalizacija zdravstva. Ob tem je spomnila, kako zelo so pomembni preventivni nacionalni programi, ki bi zmanjšali tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.

»Skrb za lastno zdravje, obvladovanje telesne teže, dovolj gibanja, to je tisto, kar lahko sami naredimo za svoje zdravje.«

Po njenem so zelo pomembne tudi informacije in znanje, ki morajo biti dostopne vsem, da bi lahko sladkorno bolezen odkrili dovolj zgodaj, s tem zmanjševali zaplete in umrljivost. 

Med 60 in 130 tisoč neodkritih primerov

S tem je spomnila na en pereč problem v Sloveniji, imamo namreč še vedno visoko število neodkritih primerov. Dr. Jelka Zaletel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je predstavila prve rezultate raziskave »Odkrijmo sladkorno«, ki so jo na NIJZ izvedli med novembrom 2019 in oktobrom 2021. Številke kažejo, da ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. »Še posebej veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in tistimi, ki imajo indeks telesne mase 30 ali več, kar označujemo kot debelost.« Rezultate bodo pretresli s koordinativno skupino Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020-2030 pri Ministrstvu za zdravje, ki povezuje vse ključne partnerje, da bodo lahko oblikovali priporočila za aktivnosti, da bi bilo nediagnosticirane sladkorne bolezni čim manj.

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, kot eno izmed rešitev za zgodnejše odkrivanje sladkorne bolezni vidi uvedbo presejalnega programa. Tretjina starejših od 65 let ima več kot eno kronično bolezen, to število pa s starostjo še narašča.

»Med najpogostejšimi je sladkorna bolezen, zato menimo, da bi bilo smiselno razširiti nacionalno raziskavo Odkrijmo sladkorno in uvesti splošen nacionalni presejalni program. Po vzoru drugih bolezni lahko namreč vidimo, da so presejalni programi v Sloveniji zelo uspešni«.

Po Grattonovem mnenju so informacije ključnega pomena, po diagnozi pa samokontrola in opolnomočenje oseb s sladkorno boleznijo.

V želji po manjši stigmatizaciji

Zgodnje odkrivanje in optimalno zdravljenje z najbolj inovativnimi zdravili in medicinskimi pripomočki so ključni elementi, za kar bi si morali v prihodnosti še bolj prizadevati, so si bili enotni sogovorniki. Pomembne so programi na nacionalnem nivoju, ki bodo spodbujali preventivne preglede, dostopnost do informacij, ki bi zmanjšale stigmo in strah pred boleznijo, ki je lahko povsem obvladljiva. »Želim si, da bi bili ljudje s sladkorno boleznijo bolj srečni,« o tem, kako bi še želel izboljšati življenje oseb s sladkorno boleznijo, pove dr. Battelino. Naštel je tri ključne stvari, ki lahko povečajo njihovo srečo, prva je zavedanje, da oseba s sladkorno boleznijo ni sama, druga, da težo bolezni zmanjšujejo nova zdravila in pripomočki, tretja pa je, da bi se stigmatizacija teh ljudi v družbi zmanjšala.

»Oseba s sladkorno boleznijo popolnoma normalno funkcionira, ima pa neko dodatno nalogo, ki je včasih težka,« sklene dr. Battelino.

A te dodatne naloge so vedno lažje, znanost napreduje z veliko hitrostjo in čakajo nas inovacije, ki bi lahko povsem spremenile življenje oseb s sladkorno boleznijo. Čas je, da tudi družba spremeni odnos do te ranljive skupine.