Pojav novega koronavirusa je vplival tudi na kmetijski sektor. Najbolj glasno se vrstijo opozorila glede odkupnih cen, ki da so najnižje doslej. Je koronakriza že znane razmere v agroživilski verigi le še poslabšala ali je prišlo pri oblikovanju cen hrane tokrat do povsem novega momenta?
"Spremembe na agroživilskem trgu se dogajajo nenehno. Covid pa je unikatno spremenil okolje v katerem deluje nacionalna, evropska in tudi svetovna oskrba s hrano, so pa agregatne posledice teh sprememb manjše, kot smo pričakovali. Zgodaj spomladi, ob prvi pandemski paniki, smo bili precej prepričani, da se bodo stvari bolj radikalno spremenile, da se bodo številne ključne oskrbne verige trgale. Izkazalo pa se je, da je evropski agroživilski sistem relativno robusten in stabilen, zato ni prišlo do opaznejših izpadov oskrbe prebivalstva. Seveda pa so posamezni segmenti v nekaterih verigah utrpeli radikalna poslabšanja razmer, tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni. Dejavniki vpliva pa so predvsem na strani vmesnega in končnega povpraševanja, česar spomladi nismo predvidevali, oziroma tem spremembam nismo pripisovali tako močnega vpliva. Tako prve ocene kažejo, da bodo najbolj izrazite negativne posledice pandemije nosili tisti členi, ki niso integrirani v koherentne strateške oskrbne verige. Tukaj ponovno pride v ospredje izrazito kritično stanje nepovezanosti v nekaterih slovenskih oskrbnih verigah, kar je močno opazno v verigi mesa govedi. Velik delež najbolj naprednih rejcev govedi v Sloveniji deluje po precej liberalnem poslovnem modelu, ki daje odlične rezultate v obdobju konjunkture, v kriznem obdobju pa so tveganja izrazito velika. To se sedaj jasno kaže, saj so praviloma ravno najbolj progresivni kmetje pod močnimi cenovnimi in tudi eksistenčnimi pritiski. Povpraševanje se je močno spremenilo, posledično pa so se zaprli tudi prodajni kanali, kamor običajno plasirajo svoje živali. Govorim o prodaji živine v tujino, na promptnih trgih, brez dolgoročnih pogodb in strateških dolgoročnih zavez, ki bi obveljale ob tovrstnih tržnih šokih. To je povečalo pritisk na slovenski trg, kar močno znižuje odkupne cene za rejce. Dodaten moment so tudi viški iz drugih držav, ki na tako neorganiziranem trgu, kot je slovenski, hitro najdejo možnosti. To še dodatno znižuje cene. Trgovina lahko v tem času pride do poceni mesa iz uvoza, prav tako mesna industrija. Trgovina zahteva nižjo ceno od industrije, industrija pa od kmeta. To se dogaja zato, ker preveč deležnikov v verigi delujejo individualno. V strateško povezanih sistemih tovrstne motnje manj občutijo, saj deležniki delujejo povezano, so strateško soodvisni in ne odreagirajo na cenovne provokacije. V Sloveniji pa je to žal norma."
Živilska industrija se je izrazito skrčila
Odkupne cene so se znižale, kaj pa cene, ki jih za hrano plačamo potrošniki?
"Cene hrane na ravni maloprodaje so se zvišale, v začetnih mesecih pandemije precej enakomerno. Špekuliramo lahko, da se je hrana dražila po principu covid pribitka, saj so v oskrbnih verigah s hrano nastali objektivni dodatni stroški, ki ga deležniki prenašajo navzdol po verigi do končnega kupca. Kot rečeno, pa se odkupne cene ključnih kmetijskih surovin znižujejo, kar vodi v izrazito odpiranje cenovnih škarij, torej se razmerje med ceno surovin in ceno živila, ki ga plačamo potrošniki na polici odpira. Razpiranje škarij že zelo dolgo ni bilo tako izrazito."
Tudi predelovalna industrija, ki je člen med kmeti in trgovino, beleži dobro poslovanje.
"Za leto 2020 še nimamo podatkov, ampak drži, da je živilska industrija v zadnjih treh letih konsolidirala svoj rezultat. A moramo poudariti, da ji je to uspelo ob velikih žrtvah v zadnjih dveh desetletjih, ko so se zgodili privatizacija, odpiranje trga, liberalizacija in prodaja podjetij. Živilska industrija se je izrazito skrčila. Poslovanje živilskih podjetij ni slabo, a to je posledica preteklih dogajanj, ne covida. Poslovanje večine živilskih podjetij po vsej verjetnosti tudi v 2020 ne bo dramatično slabše, pod udarom pa bodo posamezne dejavnosti ali prodajni programi, ki so močno vpeti v sistem javne prehrane, gostinstva in turizma, specifični izvozni posli. Rezultate bomo kmalu videli."
Rečemo lahko, da so kmetje poraženci te agroživilske verige, saj so se jim v koronakrizi bistveno zmanjšali prihodki. Menite, da bi stalne pogodbe z odkupovalci take dampinške cene preprečile?
"Težko bi govoril o poražencih in tako na splošno o vseh kmetih. Nedvomno so se prihodki potencialno zmanjšali tistim kmetom, ki so tržno aktivni. Takšnih kmetij je v Sloveniji zgolj slaba tretjina, preostale kmetije pa niso del formalnega trga in jih nihanja odkupnih cen ne prizadenejo, saj to kar pridelajo porabijo v lastnem gospodinjstvu. Slaba tretjina od 65.000 kmetij, torej dobrih 20.000 kmetij pa sodi v kategorijo, ki jih je zniževanje cen potencialno prizadelo. Zadnji podatki kažejo, da so se daleč najbolj znižale cene klavnih prašičev, in sicer za skoraj tretjino v primerjavi z novembrom 2019. Klavno govedo je cenejše za slabih deset odstotkov, cene perutnine pa za šest. Za okoli pet in pol odstotka je nižja tudi odkupna cena mleka. To je gabarit sprememb, je pa za znižanjem povprečnih cen prisoten upad prodaje klavne živine v tujino in predvsem slabi obeti za povpraševanje. To skrbi del velikih kmetov. Pretresi so manjši v uveljavljenih agroživilskih verigah, ki temeljijo na dolgoročni perspektivi poslovnih relacij. Kot pozitiven primer stabilnih relacij lahko izpostavimo perutninarstvo, kjer je veliko profesionaliziranih relativno velikih kmetij, nekaj zadrug, ki te kmete zastopajo in velika uveljavljena podjetja, ki živali kontinuirano odkupujejo. V takih verigah praviloma velja, da ko gre enemu od členov slabše, se to poskuša pravično obvladovati. V strateških verigah se členi ne morejo stroškovno izigravati. Take, razmeroma stabilne relacije opažamo na področju mleka, v nekaterih večjih vinskih kleteh, drugje pa skorajda ne. V slovenskem agroživilstvu se sicer že dve desetletji pogovarjamo o stabilnih relacijah med členi, a jih nikakor ne moremo vzpostaviti."
Slovenija nima strategije agroživilskega trga in kmetijstva
Zakaj ne?
"V isti koš mečemo vsa gospodinjstva na podeželju, ki imajo kmetijsko zemljo. Ko se bo določila jasna ločnica med profesionalnimi, tržno aktivnimi kmetijami ter samooskrbniškimi ali ugaslimi kmetijami, bo potrebno za vsak segment pripraviti ločen intervencijski inštrumentarij. Specifično prilagojeno podporno politiko za ene in intenzivno razvojno politiko za druge. Tudi aktualna nihanja cen so za nekatere v verigi lahko zelo kritična, a intervencije se dogajajo na napačen način. To pa zato, ker nimamo točnih podatkov o aktualnem stanju – intervencija temelji na pritiskih vplivnežev, in seveda tudi zato, ker politika raje nastopa s populističnimi ukrepi. S podporo, ki jo sedaj namenjajo najšibkejšim kmetom sicer ni nič narobe, a to nima nobene veze s kmetijstvom. To je preprosto šlampast ukrep, ki ni razvojno usmerjen."
"Diskontni ponudniki hrane so naš trg zmleli in tega nobeden ne problematizira"
Imate v mislih enkratno pomoč 150 evrov, ki jo bodo v okviru novega paketa protikoronskih ukrepov prejeli kmetje z nizkimi dohodki, starejši od 65 let?
"Ja, ta ukrep je predvsem populističen. Pomaga ljudem na podeželju, ki imajo nekaj kmetijske zemlje, ni pa to ukrep, ki bi bil usmerjen razvojno. To bi moral biti predmet ministra za socialo, ne pa ministra za kmetijstvo. Ločiti moramo med kmetijami, ki delujejo tržno, in tistimi, ki so podeželska gospodinjstva. Gospodinjstvom je treba dati univerzalno podporo brez kakršnegakoli pogojevanja z nenehnimi dokazili, kmetijska politika pa naj se ukvarja z razvojem. Aktivni veliki kmetije bodo, kot v prejšnjih paketih izpadli. Pomembni so sicer oboji, a zahtevajo povsem različen pristop."
V zadnjem času se je zgodilo nekaj sprememb v vrhu kmetijskega ministrstva in v kmetijskih organizacijah. Vidite pri menjavi teh obrazov tudi možnost za vsebinske spremembe?
"V političnem establišmentu kmetijstvo nima pomembnega mesta. Razumevanja za ta sektor ni. Gre za enega zahtevnejših področjih, tako z vidika kompleksnosti uravnavanja političnih interesov, kot z vidika kompleksnosti tematik, ki jih pokriva ta resor. Kaj bodo prinesle spremembe v drugih dveh ključnih institucijah je sicer težko napovedovati. Kar nekaj pravih izjav je bilo slišati od novega vodstva zadružne zveze in kmetijsko-gozdarske zbornice. To so signali, ki so dobri in so bili do zdaj redki. A ostati moramo previdni. Pozitivno je, da so na položajih ljudje z izkušnjami, vendar je treba dodati, da gre za zahtevne funkcije, in upam, da ne bodo podlegli pritiskom."
Lojalnost izginja tudi pri starejših kupcih
Kaj pa potrošniki? Za trenutek se je ob prvem valu koronavirusa zazdelo, da bomo več posegali po lokalni hrani. Je to bila le prva reakcija ali gre za spremenjene potrošniške navade?
"Mislim, da prevelike odgovornosti kupcem ne moremo pripisovati. Slovenci smo daleč od tega, da bi bili lojalni, in daleč od tega, da bi nas zanimala kakovost. Smo pragmatični lovilci cenovnega dna in naivni pri promocijskih aktivnostih trgovine na drobno. Smo strašni ljubitelji domačih salam in bomo naredili vse, da jih dobimo. A po drugi strani smo pri preostali hrani povsem izbrisali tradicionalne vzorce. Ravno smo zaključili raziskavo pri starejših kupcih in ugotovili, da je lojalnost pri njih izginila. To, da ima ravno ta generacija stabilne nakupovalne vzorce, se je pokazalo kot mit. Govorijo o poreklu kot o pomembnem dejavniku nakupa, ampak ko preveriš njihove košarice, tega ne opaziš. V samo desetletju so se zgodile globoke strukturne spremembe. Diskontni ponudniki hrane so naš trg zmleli in tega nobeden ne problematizira."
A ob tem se vzporedno vse bolj razvija zavest dela potrošnikov, ki pazijo, kaj kupujejo.
"Ja, dogaja se polarizacija in ta bo še večja. Na eni strani bodo potrošniki še bolj brutalno brez premisleka izbirali živila. Na drugi strani pa se bo krepilo število tistih, ki želijo živila z imeni, poreklom in zgodbo. Vse več je takih, ki iščejo ekološka, etično pridelana in zdrava živila, po drugi strani pa je vse več tudi tistih, ki izbirajo ceneje. Vmesni prostor izginja."
Ste v preteklem letu, ki je bilo turbulentno tudi za kmetijstvo, našli kako pozitivno zgodbo, dober trend pri pridelavi hrane, zanimivo prakso ali kampanjo?
"Všeč mi je, kako se vrhunski kuharji povezujejo z lokalnimi pridelovalci, živilsko industrijo in trgovci. Opazna je bila velika, a le hipna preusmeritev k neposrednim nakupom pri kmetih. Opažam tudi trend, da se vse več mladih ukvarja s podjetništvom na področju živilstva. Veliko se dogaja na področju hrane, ne nazadnje je hrana vedno bila v središču naših življenj. A če želimo, da bodo zanimivi start-upi imeli ekonomski učinek, bomo potrebovali več raziskav, inkubatorje in inštitut za hrano oziroma živilstvo. Nenazadnje, Slovenija je ena redkih držav v Evropi, ki nima raziskovalnega inštituta za živilstvo in prehrano. Nimamo specifičnega podjetniškega podpornega okolja za kmetijstvo in živilstvo, število zagonskih podjetij na tem področju pa se povečuje."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
