(INTERVJU) Boštjan Gorenc - Pižama: "Otrokom je treba brati tudi, ko zrastejo"

Trenutno več pišete ali berete?
"Trenutno več pišem, kot berem. Imam zelo naphan kreativni čas, ker se mi je kar nekaj stvari nabralo, saj sem bil v času karantene prvenstveno učitelj za svojega sina. Tako iz tistega, kar sem mislil - da bom v izolaciji lahko čas posvetil prevajanju in pisanju -, ni bilo nič. Postal sem vaški učitelj ena na ena. In tako sem šele v zadnjem mesecu končal tri pravljice. Ena je nadaljevanje slikanice Si že kdaj pokusil Luno?, ki sva jo naredila z Igorjem Šinkovcem, delal sem tudi novo pravljico za Lahkonočnice in še eno za reklamno kampanjo. Obenem pa z Jako Vukotičem končujeva strip o reformatorjih na Slovenskem oziroma o Dalmatinu in Bohoriču."
Bo to nekaj podobnega, kot so knjige Cankar v stripu, pri katerih ste sodelovali?
"Da. Iz posavskih občin, kjer sta bila oba protestanta doma, so me prek založbe Škrateljc povabili k sodelovanju, da izdelamo njuno biografijo na stripovski način. Na veliko srečo je z nami tudi Kozma Ahačič, ki je predstojnik Inštituta za slovenščino Frana Ramovša pri SAZU. Ko poskušam biografiji postaviti v neki kontekst, dodati kaj zabavnega, malce posodobiti s kakšnimi zabavnimi anahronizmi, vseeno ne želim ustreliti kozla, zato je Ahačičeva pomoč nepogrešljiva, saj je namreč resničen mojster za reformacijsko slovstvo in dogajanje v tistem času. Želimo, da bo knjiga tako zabavna kot izobraževalna, namenjena zadnji triadi osnovnošolcev in tudi srednješolcem."
Reformatorji v stripu, Cankar v stripu, Slovenki klasiki v sodobni spletni komunikaciji. Zakaj je dobro stopiti iz klasičnih okvirjev izobraževanja in mladim približati znanje na njihov način?
"To je eden od načinov, kako se borimo za otroško pozornost. Tako mi kot oni smo preobremenjeni z dražljaji - v enem dnevu dobimo toliko informacij, kot jih ljudje nekoč niso v celem letu. In jasno, ko so na eni strani bleščave in kratke zadevice, poskušaš mlade in stare premamiti, da bodo v roke vzeli tudi kaj daljšega, klasičnega. Zato je pomembno, kako ta dela do njih pridejo in kako so jim predstavljena. Iščemo obvode, kako pritegniti pozornost. In če bralec ob takšnem stripu reče, 'okej, to je zanimivo, gremo pogledat še izvirnik', smo naredili dobro vmesno pot. Saj s sedmimi leti že prebereš tisti Cankarjev Pehar suhih hrušk, ki ima sicer odličen psihološki razrez dogajanja v neki družini, ampak mogoče ni ravno namenjen tej starostni skupini. A da bi v roke vzeli njegove genialne kratke zgodbe, politično satiro - na to pa poskušamo opozoriti z mladim privlačnejšo literaturo. Treba je predstaviti, ponuditi, počasi vzgajati bralce in tako višati bralno kulturo."