Že od januarja je razglašena visoka stopnja ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge. Primera pri nas sicer še ni bilo, je pa virus prisoten v naši soseščini. Kako blizu je?
"Bolezen se pojavlja pri divjih in domačih prašičih, zato se tudi statistika pojavnosti vodi pri vsakih posebej. V letu 2021 je bilo do zdaj zabeleženih 619 primerov pri domačih prašičih in 7560 pri divjih. Če gremo po državah, je bilo največ primerov pri domačih prašičih na območju Romunije, kjer so zaznali 560 primerov. Nekaj primerov je še v Srbiji, v juliju pa so prve primere zaznali tudi v Nemčiji. Pri okužbah divjih prašičev pa najbolj izstopa Madžarska, ki ima večino primerov na vzhodu države, torej ob meji s Slovaško. Ob slovenski meji primerov ni. Primere pri divjih prašičih imajo še v Srbiji, Nemčiji, Italiji, vrsto let pa tudi že na Poljskem."
Kako se bolezen prenaša?
"Afriška prašičja kuga je virusna bolezen, kar pomeni, da se hitro širi. Predvsem se prenaša z neposrednim stikom zdravih prašičev z okuženimi. Poleg tega so nevarna tudi trupla in vse, s čimer lahko pridemo v stik z virusom, torej oblačila, vozila, oprema … Tudi suhomesnati izdelki svinjskega izvora so lahko vir okužb. Klobase ali neprekuhano meso namreč virus zadrži, in če se to znajde v odpadkih ali v naravi, se lahko širi med prašiči. Za prenos je potreben stik med prašiči, človek pa lahko z mesnimi izdelki ali na obleki virus prenaša na daljši razdalji. Treba je povedati, da je bolezen prišla iz Afrike in se je preko vzhodnih držav razširila po Evropi, kjer je zdaj prisotna že od leta 2014. Bolezen za človeka ni nevarna, je pa smrtno nevarna za prašiče."
Cepiva in zdravila za afriško prašičjo kugo ni
Zato so še toliko bolj pomembni ukrepi in preventiva. Ravno s tem namenom je pri nas v veljavo stopil zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge.
"Ukrepe za domače prašiče je lažje uvesti kot ukrepe za divje, ki jih je težje ograditi. V vseh teh letih je bilo preizkušenih več metod. Od ograj, raznih preprek do tega, da se divje prašiče na določenem območju iztrebi ali omeji na neko število. Belgija in Češka sta državi, ki sta bolezen s tako striktnimi ukrepi uspeli ustaviti. Pri nas smo se odločili za sprejem zakona, kar je zelo pomembno, saj zajema tako del, ki govori o preventivi, kot tudi del, ki pojasnjuje, kako ravnati ob pojavu primera. Zdaj smo na delu preventive, zato je zelo pomembno ozaveščanje. O tem, kako ravnati, je treba seznaniti lovce, rejce, veterinarje, pa tudi splošno javnost. Na avtocestah in počivališčih postavljamo table, da ljudje vedo, da ne smejo odmetavati ostankov sendvičev. Na tej točki sta tako ključni preventiva in biovarnost - torej to, da rejci sami skrbijo za svoje prašiče in higieno ob skrbi za živali."
Kot ste dejali, se zdaj izvaja predvsem preventiva. Vseeno si ne moremo zatiskati oči in verjeti, da okužbe pri nas ne bo, saj je ta prisotna v večini okoliških držav. Kako bomo reagirali, če pride do primera ali celo do izbruha?
"Upamo lahko, da bomo znali hitro reagirati in bomo okužbe ustavili pri divjih prašičih in se te ne bodo selile na domače. Prav s tem namenom imamo sistem obveščanja in pregledovanja vseh poginulih divjih prašičev. O poginulem prašiču nas mora na številko 112 obvestiti lovec, gozdar ali kdorkoli, ki nanj naleti. Mi nato tega prašiča poiščemo in ga pregledamo. To je zelo pomemben del, saj lahko le s hitro odkritimi primeri preprečujemo nadaljnje širjenje. Če bi prišla okužba k domačim prašičem, bi to bila velika katastrofa."
Če se bolezen razširi med domačimi prašiči, je to lahko usodno za celotno prašičerejo pri nas
V kakšnem smislu?
"Če pride do okužbe na prašičji farmi, je ekonomska škoda zelo velika. Treba je namreč usmrtiti vse prašiče. Če se ustavi pri eni, morda manjši reji, je to še znosno. Če pa pride do izbruha na kakšni večji farmi ali se razširi po celotnem območju, kjer je več farm, je to lahko usodno za celotno prašičerejo v Sloveniji."
Pa lahko živali kakorkoli pozdravimo, kateri so simptomi?
"Za afriško prašičjo kugo ni ne zdravila niti cepiva. Pri divjih prašičih je klinični znak pogin večjega števila prašičev na nekem območju, drugi znaki so težko opazni. Tudi pri domačih prašičih se pojavi hitra, nenadna smrt. Če že opazimo znake, pa je to visoka temperatura, na koži se lahko pojavijo rdečine, zmanjšan je apetit in pojavljajo se motnje v gibanju. Smrtnost je lahko tudi do 100-odstotna."
Če omenimo še druge bolezni, ki so prisotne pri vzrejni živini, kako pravzaprav pride do izbruhov? Grozile so nam že bolezen modrikastega jezika, ptičja gripa in bolezen norih krav. Imajo vse te bolezni kakšne skupne točke?
"Mogoče bi najlažje primerjali bolezen modrikastega jezika in aviarno influenco, ki ji pravimo tudi ptičja gripa. Bolezen norih krav je prionska bolezen, zato je to popolnoma druga zgodba, ki je ni mogoče primerjati z ostalima virusnima boleznima. Ostalim je zraven tega, da so virusnega izvora, skupno še to, da so primeri mogoči pri divjih in domačih živalih. K sreči smo aviarno influenco uspeli zadržati izven perutninarstva in upajmo, da bo podobno tudi pri afriški prašičji kugi."
Smo te bolezni uspeli izkoreniniti ali jih imamo le pod kontrolo?
"Lahko rečemo, da jih imamo pod kontrolo. Najboljša rešitev za obvladovanje je seveda cepivo, ki pa ga v primeru prašičje kuge ni, zato so ukrepi še toliko bolj nujni. Lep primer tega, kako uspešni zoper bolezni smo s cepivom, pa je steklina, ki je sicer še vedno smrtna bolezen, a smo jo pri nas s cepljenjem uspeli izkoreniniti."