(INTERVJU) Darja Groznik: "Če bi bili otroci volivci, bi bilo drugače"

V tednu otroka, že 63. po vrsti, ki se je pravkar zaključil, so zveze in društva prijateljev mladine po državi organizirali različne prostočasne in razvedrilne aktivnosti za otroke. Obeležili so ga tudi vrtci in šole. Zaradi epidemiološke situacije je bil program okrnjen, a v nekaterih je bilo programa vendarle precej več, drugod manj. Zakaj takšne razlike?

"Naša krovna organizacija ima 109 članov, društev in zvez, ki so med seboj dokaj različni. Med njimi so tako društva, v katerih je aktivnih nekaj posameznikov in ki delujejo praktično brez sredstev, kakor tudi zelo močna društva in zveze z močno podporo lokalnega okolja, ki samostojno vodijo različne projekte. Taki sta denimo ZPM Moste - Polje in ZPM Maribor. Slednja vodi res zelo pestre in bogate programe in projekte ter ima podporo in razumevanje Mestne občine Maribor. Marsikatera občina bi se lahko zgledovala po njej. Ne glede na to, mi smo veseli, da s članicami pokrivamo večinski del Slovenije, imamo pa nekaj sivih lis, območij, kjer naših aktivnosti in društev žal ni oziroma jih še ni."

Letošnja tema je bila Odgovor je pogovor. Zakaj ste jo izbrali?

"Odgovor je pogovor je slogan TOM telefona in zelo dobro ponazarja, česa je v naši družbi in družini premalo. Pogovor je temelj človeške komunikacije. V tednu otroka smo nagovarjali vzgojitelje, učitelje, starše in druge, s katerimi so otroci najpogosteje v stiku, naj se z njimi čim več pogovarjajo. Pogovor, ki vključuje tudi poslušanje, je namreč tisti, ki sprošča, zdravi, rešuje konflikte, stiske in vodi do rešitev. Komunikacija je pomembna za otrokov emocionalni razvoj in socializacijo. Zelo je pomembno, da se z otroki čim več pogovarjamo in da jih tudi slišimo."

Ali si starši utegnejo vzeti čas za pogovor?

"Menim, da ne dovolj. Dolgoletni svetovalec na TOM telefonu ugotavlja, da današnji otroci v primerjavi z denimo dvajset let nazaj večkrat potožijo, da se starši z njimi premalo pogovarjajo."

Kje tiči vzrok za to?

"Vzrok lahko poiščemo v hitrem in stresnem tempu življenja. Žal se nasploh vrednostni sistem spreminja in v odnosih smo postali površni."

Spomladanski čas izolacije je bil po eni strani pravšnja priložnost za pogovor z otroki, a na TOM telefonu ste takrat zaznali trend naraščanja stikov, v katerih so mladi javljali tudi, da razmišljajo o samopoškodovanju, prevevale so jih samomorilne misli. Slišati je zelo skrb zbujajoče.

"Se strinjam. Covid situacija je zarezala v življenja naših otrok toliko močno, da si marsikdo tega niti ne more predstavljati. Naj se navežem na norveškega zdravstvenega ministra, ki je imel spomladi ganljiv govor, v katerem se je mladim na neki način opravičil, rekoč, da so oni največje žrtve. Otroci in mladostniki so bili že s spomladanskim valom covida oropani druženja, gibanja na igriščih, obiskovanja interesnih dejavnosti, nekateri od njih tudi pomembnih življenjskih dogodkov, kot sta valeta in maturantski ples. Samo enkrat si star 14 let. Samo enkrat se poslavljaš od svojih sošolcev. Enkratnost obdobij odraščanja ne more nič nadomestiti. Pri marsikom se je to odrazilo na telesnem in duševnem zdravju."

Je danes, po dobrem mesecu šolanja, situacija kaj boljša?

"Na srečo se je izboljšala. V ospredje na TOM telefonu vstopajo zimzelene teme. To so vprašanja o ljubezni, spolnem dozorevanju, odnosih v družini, odnosih med vrstniki. Negativnih razmišljanj in psihičnih težav je manj, a ker se razmere slabšajo, ne vemo, kaj nas čaka."

Ravno 10. oktobra smo obeležili svetovni dan duševnega zdravja. A po vašem mnenju politika, ki oblikuje tudi segment sociale in šolstva, ne sledi odgovornosti za slabe rezultate na področju duševnega zdravja naših otrok in mladostnikov. Kaj bi morala država narediti, da bi se rezultat na tem področju popravil?

"Urgentno bi morala omogočiti, da je otrokom v vseh regijah na voljo brezplačna psihosocialna pomoč takoj, ko jo potrebujejo. Ne pa, da otrok pri nas čaka na pedopsihiatra tudi devet mesecev, kar je nedopustno. Če upoštevamo, da ima deset odstotkov otrok psihične težave in da jih bo od tega večina težave prenesla v odraslo obdobje, le kakšna prihodnost jih čaka? Sem tudi članica Sveta varuha človekovih pravic in Sveta RS za otroke in družino ter ves čas opozarjamo na pomanjkanje specialistov za otroke. To je rak rana našega zdravstva. Še pediatrov nimamo dovolj. A kaj prida se razmere ne izboljšajo."

Kje se zatika?

"Ne vem, kje se zaustavlja. Lahko se zatika pri zdravniški zbornici, univerzi, fakulteti. Prav tako ne vem, zakaj je že od leta 1982, ko sem se vpisala na psihologijo, na voljo še vedno enako število vpisnih mest za psihologe. Podobno je na medicinski fakulteti. Žal na obzorju ni videti nobenih korakov v smeri, da bi se ta problem rešil. Menim, da kjer je volja, se najde pot. O tem sem prepričana. Zato tudi večkrat rečem, da če bi bili otroci volivci, bi bilo drugače."

Od katerega leta dalje bi lahko volili?

"Recimo od 16. leta dalje."

Spomladi ste se odzvali na mučen odvzem otrok, ki je močno odmeval v medijih. Izrazili ste željo po temeljitem nadzoru konkretnega dogodka, ki bi prinesel tudi jasnejša navodila vsem pristojnim in izvršiteljem ukrepov, kako ravnati pri odvzemu otroka, da se odvzemi s kršitvijo otrokovih pravic ne bi več dogajali. Ste kaj dosegli?

"Iz video posnetka je bilo razvidno eklatantno kršenje otrokovih pravic. Kot sem pred kratkim izvedela, so pristojni le zapisali bolj natančen protokol odvzema otrok, zato lahko rečem, da smo bili uslišani. Ne moremo presojati, ali je bila odločitev sodišča pravilna ali ne, obsojamo pa nehumanost in nečloveško ravnanje z otroki."

Katere kršitve otrokovih pravic še opažate?

"Kršitve se pojavljajo na različnih področjih. Denimo iz zdravstva: vse več zdravil za otroke se uvršča na plačljiv seznam, brezplačnih terapij za otroke je premalo, zadržki so pri financiranju zdravljenja otrok v tujini, otrok še vedno ni samostojen nosilec zdravstvenega zavarovanja. Naše zahteve so zelo jasne, ampak posluha za ureditev stanja ni. Veliko težav je tudi na področju izobraževanja. Iz podatkov Državnega izpitnega centra izhaja, da so otroci iz manj premožnih družin slabše ocenjeni kot iz premožnejših. Ob tem podatku bi morali zagoreti vsi alarmi v državi. Halo! Podatki še razkrivajo, da imajo otroci iz manj premožnih družin manj možnosti vključitve v terciarno izobraževanje. To uspe le tretjini, kar je pod evropskim povprečjem.

Šola velikokrat dodatno razslojuje otroke tudi s tem, ko s svojimi obšolskimi programi ne posveča več pozornosti razvoju talentov otrok. Žal je večina dejavnosti plačljivih. Primer, brezplačna košarka je na šoli samo enkrat na teden. Če želi otrok intenzivneje trenirati, se mora vpisati v klub in plačati vadnino. Tega pa si finančno šibka družina ne more privoščiti. In šola, kot že rečeno, s tem dela razlike med sloji, pri čemer so revnejši otroci oropani razvoja talentov. Dogaja se tudi preštevilno usmerjanje romskih otrok v osnovne šole s prilagojenim programom.

Zaradi vseh teh anomalij večkrat poudarjam, da je še kako pomembna vzgoja za aktivno državljanstvo. Na tem področju izvajamo program, imenovan Otroški parlament, kjer jim damo možnost aktivnega razmišljanja, argumentiranega nastopanja in poslušanja. Otrokom damo priložnost, da se pogovarjajo o temah, ki jih zanimajo. In to so resne teme: odnosi z vrstniki, poklicna prihodnost, skrb za okolje in drugo. Vsako leto na nacionalnem zasedanju, ki ga letos zaradi korone žal ni bilo, občudujem mlade parlamentarce. Vsakič znova me navdušijo."

Koliko pa je slišan glas otroških parlamentarcev, ko zasedajo? Se je zgodil kakšen premik na podlagi otroškega parlamenta v državi?

"Ko zaseda otroški parlament v hramu pravice, gre za enkraten dogodek na leto, so prisotni nekateri poslanci in ministri. Odločevalce po zasedanju tudi pisno vsako leto seznanjamo z idejami otrok. Za povrh je varuh človekovih pravic dal napotek šolskemu ministrstvu, naj upošteva predloge, izražene na otroškem parlamentu. A kljub temu odločevalci kaj prida ne prisluhnejo idejam otrok. Dejstvo je, da so mladi premalo slišani."

Lahko zaupate kakšen predlog mladih?

"Že več let zapored predlagajo, naj se opisno ocenjujejo likovna, glasbena in športna vzgoja. Prav tako so predlagali, naj se uvede predmet retorike in osnove bontona, preoblikuje predmet gospodinjstva."

So jih pri čem upoštevali?

"Nekatere šole so jih uslišale v tem, da se na razrednih urah pogovarjajo o temah, ki šolarje zanimajo."

Ena od sistemskih pomanjkljivosti je tudi, da nimamo neodvisne institucije varuha otrokovih pravic, ki bi lahko pripomogel k temu, da bi bili bolj slišani.

"Drži. Večina evropskih držav, vključno s Hrvaško, Srbijo, BiH, Francijo, Italijo, Avstrijo, Črno goro, Poljsko, ima samostojno institucijo, ki zagotavlja varstvo otrokovih pravic. V Sloveniji imamo namestnika varuha, ki se ukvarja s področjem varovanja otrokovih pravic. Zaradi kompleksnosti področja in uspešnih praks drugih držav bi bilo tudi za Slovenijo več kot dobrodošlo, da bi imela samostojnega varuha za otrokove pravice."

Pri nas tudi ni majhen problem revščine. Po podatkih statističnega urada je lani prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo mesečno znašal 703 evre. Med vsemi 243.000 osebami, živečimi z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, je bilo 41.000 mladoletnih otrok ali 10,5 odstotka od vseh otrok. Že ob lanskem tednu otroka je vaša generalna sekretarka dejala, da pričakujete ukrepe države, da se otroci rešijo iz primeža revščine. Ali je bil uveden kakšen ukrep?

"Problem revščine je pri nas zelo vezan na dostojno plačilo za delo, ki ga pri nas ni. In da potem otrok 'pokasira' razvrednotenje dela, ni pošteno in ni pravično. Za zmanjšanje in preprečevanje revščine je bila lani pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ustanovljena delovna skupina za pripravo predlogov sistemskih rešitev na področju družinske in socialne politike, v katero je vključen tudi nevladni sektor. Skupina se je v času prejšnje vlade sestala dvakrat. Nič konkretnega se ni zgodilo. Tudi razprava o univerzalnem otroškem dodatku se je spet končala. Priporočila Organizacije združenih narodov v okviru tako imenovane Agende 2030 za trajnostni razvoj narekujejo, da morajo njihove članice do leta 2030 prepoloviti število revnih otrok. K temu se je zavezala tudi Slovenija. Vendar ne kaže, da bomo s tempom - leta 2017 smo imeli 45 tisoč revnih otrok, zdaj 41 tisoč - dosegli cilj. Revščina otrok je intenzivna debata tudi znotraj Evropskega parlamenta in Evropske komisije, kjer so v okviru pobude Jamstvo za otroke oblikovali predlog, da bi se pet odstotkov evropskega socialnega sklada namenilo odpravi revščine v državah članicah Evropske unije. Končne odločitve še ni."

Zdi se, da bo letos še več revščine zaradi odpuščanj v imenu koronakrize. Svojo izkušnjo z letovanja je za Val 202 opisala tudi prostovoljka, ki je povedala, da so otroci letos res lačni, da si jemljejo po deset kosov kruha in namaze, ki jih hranijo za domov, ker se čutijo odgovorne za družine ... Na to se je odzvala evropska poslanka Romana Tomc z očitkom, da ji dobrodelna akcija Botrstvo diši po zlorabi lakote otrok v politične namene. In da sistem socialne pomoči kliče po prenovi in spremembah, vendar se kljub pomanjkljivostim res težko zgodi, da bi otroci v Sloveniji stradali zaradi revščine, je še ocenjevala Tomčeva. Vaš komentar na to?

"Moj komentar je zelo kratek. Iz dobro plačanega fotelja je lahko pogled na realnost povsem izkrivljen."

Jo povabite kot prostovoljko, da se vam pridruži?

"Seveda. Nanjo smo tudi naslovili prošnjo, da bi nas sprejela na sestanek in bi se pogovorili o jamstvu za otroke in drugih vprašanjih. Odgovora nismo dobili."

Še dobivate pisma, v katerih se ljudje podpišejo s polnim imenom in naslovom, v pismu pa piše: Sem mama samohranilka, otrok ima astmo, ne morem ga peljati na morje?

"Na žalost takih pisem ne zmanjka. Pravzaprav se vsakodnevno srečujemo z različnimi prošnjami za pomoč. Med razglašeno epidemijo se je pojavila potreba po računalnikih, mi smo jih praktično čez noč priskrbeli 300. Predvsem pa je narasla potreba po hrani in higienskih potrebščinah. In temu ni videti konca. Zelo se bojim, kaj bi prinesla vnovično razglašena epidemija za družine in otroke. Bojim se, da bo število prej omenjenih 41 tisoč otrok, ki živijo pod pragom revščine, naraslo, namesto da bi močno upadlo. Mi izvajamo humanitarni program zelo odgovorno, transparentno, podkrepljeno z vsemi dokumenti in pomagamo, kolikor lahko. Vendar smo pri tej pomoči finančno omejeni."

Za svoje delovanje ne dobivate denarja iz proračuna, temveč se preživljate s pomočjo razpisov, donatorjev in sponzorjev. Kakšni so časi na tem področju?

"Naj vas dopolnim, edini program, ki je sofinanciran s strani države, je TOM telefon. Koronakriza pa se rahlo pozna pri donatorjih. Nekatera podjetja odkrito priznavajo, da trenutno ni pravi čas za finančno pomoč, ker še sami komaj poslujejo nad pozitivno ničlo."

Čez tri leta bo vaša organizacija praznovala častitljivo 70-letnico. Kaj si želite ob tej obletnici?

"Naša organizacija ima res dragoceno tradicijo, ki izhaja iz požrtvovalne akcije naše prve predsednice Ade Dequal Krivic, mame nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica. Med drugo svetovno vojno je s pomočjo kolegic skrbela za dojenčke, rekle so jim ilegalčki. To so bili otroci partizanov, internirancev ali sirote. Njim so omogočile varno zavetje, hrano in mleko. Do konca vojne so nesebično poskrbele za več kot 160 otrok. Take akcije ni bilo enostavno izvesti v okupirani Ljubljani in najti družine, ki se niso ustrašile pod svojo streho vzeti tujega otroka s ponarejeno identiteto.

Nasploh je ZPMS zagotovo v vseh teh desetletjih naredila ključne korake pri zagotavljanju kvalitetnega življenja otrok in družin, trasirala revolucionarne spremembe, kot so bile vrtčevska vzgoja, malica v šoli, zdravstvene kolonije. Osebno si ob prihajajoči 70-letnici želim manj socialnih in humanitarnih programov in več programov, ki bodo skrbeli za razvoj otrokovih talentov, več vzgoje za aktivno državljanstvo in več programov za izenačevanje možnosti za vse otroke na vseh možnih področjih: na socialnem, zdravstvenem, šolskem, kulturnem … Skratka, da bo imel otrok z Goričkega enake možnosti na omenjenih področjih kot iz Ljubljane."