(INTERVJU) Dr. Jernej Tiran: Bitka se je odvijala po vsej Sloveniji, Golob je presegel običajne delitve

Jernej Tiran se na Geografskem inštitutu Antona Melika pod okriljem ZRC SAZU v zadnjih dneh ukvarja z geografsko analizo nedeljskih volitev v državni zbor. Ugotovil je, da je zmagovalec Robert Golob uspel preseči tradicionalne delitve med urbanim in ruralnim okoljem na podoben način, kot je to nekoč uspelo Janezu Drnovšku in Miru Cerarju.

Kakšni so glavni geografski poudarki rezultatov nedeljskih volitev?

"Gibanje Svoboda je bilo najbolj uspešno v bolj urbanih okoljih, njeni volivci pa prihajajo praktično iz celotne države. Pričakovano je bilo najmanj uspešno v tradicionalno desnih in pretežno podeželskih okrajih, kjer prevladujeta SDS in NSi, vendar je tam zbralo bistveno več glasov kot denimo Zoran Janković s Pozitivno Slovenijo leta 2011. Eno ključnih sporočil z geografskega vidika je, da je Gibanje Svoboda z bolj sredinsko držo uspelo v precejšnji meri preseči urbano-ruralno delitev na podoben način, kot je leta 2000 to uspelo Janezu Drnovšku, leta 2014 pa Miru Cerarju. SDS je bila pričakovano manj uspešna v večjih mestih, zlasti v Ljubljani z okolico, v Zasavju, na Gorenjskem in Primorskem, prav tako pa ni občutno izboljšala svojega rezultata zunaj osrednje Slovenije. Janezu Janši se torej ni obrestovalo, ko je v zadnjem tednu kampanje dejal, da SDS ne bo dopustila, da bogata Ljubljana premaga celotno Slovenijo. Takšna retorika je prej pripomogla k utrjevanju primarne volilne baze."

Torej Robertu Golobu niso zgolj mesta prinesla občutne zmage?

"Nikakor ne. Težišče njegovih glasov je sicer bilo v večjih mestih, ki veljajo za bolj levo usmerjena. Vendar je bila za Gibanje Svoboda ravno tako pomembna podpora primestnega prebivalstva. Na Primorskem je Golobu dodatne glasove prinesel tako imenovani učinek poznanstva in sosedstva, ki se kaže v večji podpori krajevno prepoznavnim kandidatom. Sploh na Goriškem, od koder prihaja, je njegova stranka prejela izjemno velik delež glasov."

Kje so potekale odločilne bitke za volilno zmago?

"Bitka se je odvijala po vsej Sloveniji. Golob je dobil relativno veliko število glasov tudi na Štajerskem in v Posavju. Pod črto lahko ugotovimo, da je nagovoril volivce iz celotne države. Uspelo mu je preseči tudi naraščajočo delitev med vzhodom in zahodom, ki smo ji bili priča v zadnjih letih, kar je vsekakor presenečenje za mnoge politične analitike. Očitno je šlo tudi za mobilizacijo novih volivcev, ki jih na teh volitvah ni bilo malo. Volilna udeležba se je v primerjavi z volitvami 2018 povečala za skoraj 20 odstotkov, kar je zares veliko in nepričakovano. Pomembno vlogo so odigrali tisti volivci, ki doslej niso bili pretirano politično aktivni. Najdemo jih skoraj po vsej državi."

Kakšne so geografske podobnosti in razlike med glasovi za SDS in NSi?

"Stranki nagovarjata podoben del volilnega telesa. Obe sta uspešnejši na podeželju in v manjših mestih, kjer njuna uspešnost večinoma sovpada. Ponekod si tudi konkurirata - tako je denimo NSi izboljšala dosežek na urbanem območju Novega mesta, kjer se je SDS odrezala slabše kot nazadnje. Podobno se je zgodilo v enem od žalskih okrajev, kjer je na listi krščanskih demokratov kandidiral trenutni župan Polzele in stranki prinesel precej dodatnih glasov."

Kakšna je geografija volilnih glasov SD in Levice?

"Levica je izrazito bolj urbana stranka kot SD, z večjo podporo na zahodu kot vzhodu države. SD slovi kot stranka z dobro razvejano terensko mrežo; nekateri njihovi poslanci so bili zaradi prepoznavnosti v lokalnem okolju tudi tokrat relativno uspešni in so ohranili podoben delež glasov. Ob slabšem izidu za Levico se skriva sporočilo, da terenska kampanja ostaja pomembna pri nagovarjanju volivcev. V primeru Levice predvsem na vzhodu države."

Je bil trend višje volilne udeležbe opazen po vsej državi?

"Tako je. Pri tem se je ohranil osnovni vzorec, da je udeležba najvišja v osrednji Sloveniji in v delu Gorenjske, najnižja pa na obrobju države. Zanimivo je, da začne udeležba v smeri iz Ljubljane sprva rahlo naraščati, po 20 do 30 kilometrih pa upadati. Najnižja je v večini obmejnega pasu s Hrvaško, kakor tudi v vzhodni Sloveniji, v slovenski Istri, Ilirski Bistrici, na Kočevskem in na Jesenicah. Vsake volitve tudi z vidika udeležbe prinesejo določene posebnosti. V Velenju so zabeležili višjo udeležbo kot leta 2018, a primerjalno nižjo z drugimi deli države. Če je imel Kamnik leta 2018 zelo visoko udeležbo zaradi kandidature Marjana Šarca, se je sedaj podobno zgodilo v Novi Gorici po zaslugi Roberta Goloba. Tokrat je bila nadpovprečno višja tudi udeležba na Dolenjskem in v Posavju."

Kar 24 odstotkov glasov so prejele stranke, ki so ostale pred vrati državnega zbora. Kje so imele te stranke najvišjo podporo?

"Seštevek deležev teh strank po posameznih območjih kaže, da je šlo 'v nič' od 15 do prek 30 odstotkov glasov, največ na Gorenjskem in Štajerskem. Na Gorenjskem zlasti zaradi bolj številčnih volivcev SAB, LMŠ in stranke Resni.ca, na Štajerskem pa volivcev gibanja Povežimo Slovenijo, Naše dežele in SNS, ki se prav tako niso uvrstile v državni zbor."