(KOMENTAR) Zakaj je Golob odstavil Janšo

Desete večstrankarske volitve so se končale s prepričljivo zmago Gibanja Svoboda, stranke, ki jo od januarja vodi Robert Golob. Očitno bodoči mandatar ni politični novinec, a je bil bistveno bolj poznan kot gospodarstvenik iz GEN I. Javnomnenjske ankete so napovedale, da je volilno telo v njem večinsko prepoznalo odgovor za odstavitev Janševe tretje vlade, a zmagovita razlika do vladajoče SDS je še večja. Kaj lahko ugotovimo po volilni nedelji? Najprej, Slovenija je izrekla odločno nezaupnico avtokratskemu, orbanovskemu modelu vodenja države, ki je želel državo iztiriti na skrajni desnosredinski kurz, temelji pa podreditvi institucij države, oslabitvi demokratičnih mehanizmov, represiji in razbitju kritičnih medijev. Janezu Janši, ki se je v finišu kampanje spet pojavil v preobleki državnika, se igra z dodatno polarizacijo političnega prostora, stopnjevanjem surovosti in sovražnosti, ni izšla in je prvi poraženec volitev 2022. Ne prvič, a sankcij zanj v SDS doslej ni bilo, zato je lahko vprašanje o njegovi politični prihodnosti spet najprej retorično.

Goloba je v politiko vrnil prav kadrovski valjar te oblastne garniture. Sami so naredili političnega nasprotnika, ki je aktiviral volilni potencial nekdanje LDS kot nov vodilni obraz antijanšizma. Golob ima v Gibanje Svoboda vstavljenih nemalo pasti: gre za nov strankarski projekt, z ne(pre)izkušenim kadrovskim bazenom. Zmage z veliko razliko smo že doživeli, pa se niso nujno dobro končale. Saj še pomnimo rajnko SMC? Visoko zaupanje prinaša visoka pričakovanja in odgovornost. Druga temeljna preizkušnja za bodočo vlado je stanje, kondicija države, pri čemer je Janši in zaveznikom uspelo aparat v dveh letih temeljito prestreliti z lastnimi kadri. Četudi so gospodarske številke lahko zdaj še razmeroma dobre, so v veliki meri na pogon zadolževanja in evropskega denarja, prvo osrednje vprašanje bodo razmere v postcovidnem zdravstvu.

Četudi je Slovenija odvolila Janšo kot premierja, so poraženci volitev tudi v KUL. Četverček SD-LMŠ-SAB-Levica se v zadnji dveletki mandata ni uspel vzpostaviti kot dovolj realna alternativa, zato je prazen prostor zasedel Golob. Gotovo so levosredinske stranke tudi žrtev taktičnega glasovanja proti Janši in prelivanja glasov, a pri KUL gre očitno za globlje dileme prepričljivosti. Težko, da takšen rezultat ne bi imel političnih posledic v vrhovih strank. Tolažba, da so dosegli skupni cilj, je slaba, morda je to začetek poti iz razdrobljenosti levosredinske scene. Volivci so se, kot kaže, zahvalili tudi političnim konvertitom iz nekdanje SMC, ki so se skušali v DZ evakuirati še prek Povežimo Slovenijo. Enako pa velja za druge člane koalicije, ki so se v kampanji "prodajali" pod zastavo sredinskosti, a ljudje niso pozabili, da so bili zadnji dve leti predvsem pomožno kolo skrajnih politik SDS.

Čas, v katerega bo stopila 15. slovenska vlada, bo neizprosen. Nove krize, zadnja v vrsti je ukrajinska vojna, so neizbežne. Med covidom se je pokazalo, kako pomembni so za njihovo upravljanje zaupanje, verodostojnost, spoštljivost do državljanov. Ugled politike je na dnu, in to ne od včeraj. Ko nov plejer na nacionalnem odru zmaga tako odločno, lahko to razumemo tudi kot košarico pomembni večini politike zadnjega mandata. Zaključimo z mislijo, ki jo je v intervjuju za današnji Večer izrekla Mojca Pajnik: Volitve so premalo, so le prvi korak. Niti državljanski pritisk na oblast ne sme usahniti, pomemben in nujen je zato, da bo politični razred po obdobju prekinjenega dialoga prisilil k oblikovanju realnih rešitev, kako bomo v tej državi vsi, ne le peščica, živeli boljše in bomo ostali proevropska, odprta, demokratična družba.