Stanovsko nagrado Združenja Manager je včeraj na Managerskem kongresu 2020 v Portorožu prejel Enzo Smrekar, glavni direktor podjetja Atlantic Droga Kolinska in podpredsednik uprave v hrvaški Atlantic Grupi za delikatesne namaze, Donat Mg in internacionalizacijo. Štiriinpetdesetletni Smrekar, po rodu Koprčan, se rad pošali, da je začel pri cigaretah (v podjetju Philip Morris), nadaljeval pri alkoholu (Diageo - UDV) in je sedaj pri prehrani. Enzu Smrekarju je nagrado prinesla tudi angažiranost v družbenem okolju, saj je predsednik Smučarske zveze Slovenije in podpredsednik slovenskega olimpijskega komiteja. Priznanje Vključi.vse za uravnoteženost zaposlenih glede na njihov spol, starost in kulturno okolje, ki mu pripadajo, pa je šlo Ljubljanskim mlekarnam in njihovemu direktorju Tomažu Žnidariču. Ob prejemu nagrade za najboljšega letošnjega slovenskega menedžerja je za Večer spregovoril Enzo Smrekar.
Kaj vam pomeni to stanovsko priznanje za naj menedžerja in kakšen mora biti uspešen menedžer?
"Priznanje je velika pohvala za moje dolgoletno menedžersko delo. Veseli me, da sem ga prejel prav v letošnjem letu, ko je v ospredju trajnost poslovanja gospodarskih družb. Po mojem mora uspešen menedžer biti v prvi vrsti voditelj, ki zna dobro predstaviti vizijo, kateri sledimo v podjetju. Prav tako je njegova pomembna vloga, da zna motivirati zaposlene in da jih opolnomoči za doseganje zastavljenih ciljev. V podjetju pa je pomembno predvsem medsebojno spoštovanje in zaupanje."
Zaprte lokale nadomestile klasične trgovine
Čemu pripisujete takšen uspeh vašega podjetja, ki je lani s 500 zaposlenimi doseglo okrog 180 milijonov evrov prihodkov in 23,5 milijona evrov čistega dobička? Je to marketing, so to inovacije?
"Atlantic Grupa je prevzela naše podjetje leta 2005. Ker imamo močne blagovne znamke na področju prehrane in opravka s potrošniki, je gotovo naš fokus na marketingu in trženju. Veliko delamo tudi na inovacijah in mi smo bili tisti, ki smo začeli proizvajati izdelke brez konzervansov in aditivov, kar je postal zdaj zlati standard v naši dejavnosti. Res delamo veliko tudi na novih izdelkih. Pri zadnjem, pašteti iz soške postrvi, pa gre tudi za družbeno odgovoren projekt, saj smo pomagali lokalnemu pridelovalcu teh rib, ki so ga ogrozile posledice koronavirusa, ob tem, da smo se z Mercatorjem odpovedali delu marže, da je izdelek cenovno dostopnejši širšemu krogu ljudi."
Za boljšo kakovost življenja
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je včeraj v Portorožu pozdravil nov akcijski načrt za višjo rast produktivnosti slovenskega gospodarstva, ki je nastalo v sodelovanju ministrstva in ljubljanske ekonomske fakultete ter pod vodstvom dr. Dušana Mramorja in za katerega je prepričan, da bo zaživel v praksi in prinesel boljšo kakovost življenja za vse slovenske državljane.
V obdobju koronavirusa niste odpuščali in ne zniževali plač zaposlenim. Kako vam je to uspelo, ko pa se je s težavami ubadal velik del prehrambne industrije?
"Od države nismo prejeli niti evra subvencije, niti za plačilo pokojninskih prispevkov zaposlenih, ki so delali. Za reševanje situacije s koronavirusom smo kupili 500 tabličnih računalnikov za manj premožne družine in tudi darovali 400 tisoč evrov državi, ko je zbirala denar za odpravo posledic epidemije koronavirusa. Tudi sami smo imeli težave na področju gostinske ponudbe, saj so bili gostilne in hoteli dobra dva meseca povsem zaprti. Vse to pa smo nadoknadili s prodajo v živilskih trgovinah, čemur smo uspešno prilagodili naše aktivnosti. Vemo, da potrošniki v času kriz najbolj zaupajo najcenejšim izdelkom in izdelkom močnih blagovnih znamk, in slednje imamo mi. Tako bomo to leto končali s podobno prodajo kot lani, mogoče z eno- ali dvoodstotnim upadom, cela skupina, prodajamo namreč v približno 35 državah, pa bo imela letos celo nekaj večjo prodajo. Recimo pri paštetah Argeta nam je prodajna rast eksplodirala, in to ne le v Sloveniji, saj smo ponekod imeli določeno obdobje celo potrojeno prodajo. Pokazalo se je, da je bila pred leti za nas dobra internacionalizacija poslovanja."
Na šport so nekoliko pozabili
Kako pa bi opisali gospodarske razmere in ukrepe države v času novega koronavirusa in kaj bo pomembno na področju gospodarstva, ko bo koronavirus za nami?
"Ukrepi države so bili ob spomladanski razglasitvi epidemije pravočasni in izdatni. Pomagali so tako podjetjem kakor študentom in upokojencem. To lahko rečem, če izhajam iz prodaje naših izdelkov. Tudi na področju turizma s turističnimi boni, če pogledamo le rekordno zasedenost na Obali, so bili ukrepi pravi. Nekaj več denarja bi pričakoval na področju športa, tam situacijo dobro poznam in vem, kolikšne izpade prihodkov so imeli. Upam, da bo za to dejavnost več posluha v naslednjih protikoronskih ukrepih.
"Uspešen menedžer mora biti v prvi vrsti voditelj"
Na gospodarskem področju pa bomo morali sami začeti iskati rešitve in ne le pri državi, tej se bo reševanje prej ali slej poznalo pri davkih in njeni zadolženosti. Slovensko gospodarsko okolje je dokaj konkurenčno in v zgornji tretjini evropskih držav, še vedno pa je velik problem previsoka obdavčitev strokovnjakov. V našem podjetju, ki ima ob Ljubljani proizvodne lokacije še v Izoli, Mirni in Rogaški Slatini, se sicer dodana vrednost na zaposlenega približuje 110 tisoč evrom, povprečne bruto plače pa so z 2061 evrov bruto kar 44 odstotkov nad povprečjem panoge. V prihodnje bomo še bolj stavili na nove izdelke pa tudi na zeleno industrijo in digitalizacijo."