(INTERVJU) Maja Bednaš: Ocenjujemo, da bi se lahko Slovenija vrnila na raven pred epidemijo leta 2022

Kakšne so zadnje gospodarske napovedi Umarja?

"V pomladanski napovedi smo po lanskem 5,5-odstotnem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) za letos predvideli 4,6-odstotno rast in v prihodnjem letu 4,4-odstotno. Ob tem so pomembne predpostavke o izboljšanju epidemioloških razmer in precepljenosti, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropski uniji in na globalni ravni. Pomembne so tudi predpostavke gospodarskega okrevanja pri naših zunanjetrgovinskih partnericah. Te so kar spodbudne vključno z zadnjo napovedjo Evropske komisije, ki je izboljšala te napovedi. Zato smo ob še vedno prisotnih tveganjih zaradi pandemije še kar optimistični. Tveganja pa predstavljajo morebitni pojavi novih sevov, še posebej takih, zoper katere cepiva ne bi bila učinkovita."

Epidemije svetovnih razsežnosti, kot jo doživljamo, se pojavijo na vsakih sto let. Koliko nas je doslej že stala?

"Gre za nenaden šok tako za gospodarstvo kot tudi za javno življenje, ki je vnesel veliko sprememb v poslovanje podjetij, izobraževanje, omejil gibanje ljudi. Z zornega kota gospodarske aktivnosti je pandemija lani odnesla štiri milijarde evrov, kolikor je znašal izpad BDP. So pa hitri in učinkoviti ukrepi vlade ublažili še večji upad BDP, po modelski oceni še za vsaj štiri odstotne točke, torej bi se lahko približal desetodstotnemu upadu. Ta upad pa bi bil lahko brez ukrepov dejansko še višji, saj bi številna podjetja propadla, več bi bilo brezposelnih, s čimer bi bil oslabljen tudi potencial za okrevanje."

Kaj kaže primerjava med finančno krizo leta 2009 in zdravstveno-gospodarsko 2020/2021?

"Makroekonomski pogled kaže, da sta obe krizi prinesli upad gospodarske aktivnosti in porast brezposelnosti, vsebinsko pa gre za popolnoma različni krizi. Takrat je šlo v veliki meri za finančno krizo, reševanje bank in z njimi povezanih institucij. Sedanja kriza pa je najprej zdravstvena, čeprav ima tudi gospodarske posledice, ta šok ni bil ekonomski. Hkrati je tudi simetričen, saj je prizadel praktično vse države. Prav tako je pomembno to, da so gospodarske razmere danes precej drugačne, podjetja so manj zadolžena, banke so v boljši kondiciji. Kar je najpomembnejše, precej drugačen in bolj učinkovit je bil odziv politik, sprejeti so bili obsežni fiskalni ukrepi, ki delujejo proticiklično in so podprti z denarno politiko."

Pozitivna plat te krize je, da smo predvsem v podjetjih naredili velik korak na področju digitalizacije ...

"V teh spremenjenih razmerah je prišlo do pospešene digitalizacije na mnogih področjih. V podjetjih so pospešili prenovo poslovnih modelov in uvajajo avtomatizacijo procesov. Pospešeno se razvijajo e-trgovina, spletno bančništvo, pretakanje zabavnih vsebin. Digitalizacija je okrepila izobraževanje na daljavo, ne samo pri šoli na daljavo, temveč tudi pri izvedbi konferenc, seminarjev. Digitalna preobrazba, ki vključuje vlaganje v raziskave in razvoj, inovacije in revolucija 4.0 bodo ključni dejavniki produktivnosti, ki bo na dolgi rok vplivala na splošno gospodarsko razvitost, s katero bomo dohitevali najbolj razvite države sveta. Seveda skupaj v kombinaciji s paleto politik za stabilno javnofinančno okolje, pospešitev strukturnih sprememb, prilagajanje demografskim spremembam."

Omenjate ustrezen odziv evropskih držav in gospodarstev, pri katerem pomembno vlogo igrajo tudi evropska sredstva.

"Gre za obsežna sredstva v okviru kohezijskih in načrta za okrevanje in odpornost, ki ponujajo velike možnosti in pomembno vplivajo že na tekočo rast v smislu povpraševanja ob financiranju investicij. Pomembno je tudi, da na srednji rok pripomorejo k boljši gospodarski strukturi. Poleg tega so ti viri pogosto namenjeni ciljem, ki niso samo gospodarski, in so na kratek rok težko merljivi, a so pomembni za izboljševanje kakovosti življenja. Ob tem mislim na vlaganja v kanalizacijo, čistilne naprave in varovanje okolja. V celoti gledano, pa koriščenje evropskih sredstev s pravo kombinacijo vlaganj v razvojne vsebine pripomore k višjemu BDP."

Je vladni načrt za okrevanje, ki za zdaj ne predvideva porabe vseh razpoložljivih evropskih milijard, primeren oziroma kje bi lahko najbolj vplival na zagon slovenskega gospodarstva?

"Zadnji dokumenti so sicer formalno zadostili kriterijem za zeleni prehod, digitalno preobrazbo, bi pa večji delež za raziskave in razvoj od sedaj predvidenega pomembno vplival na hitrejšo rast gospodarstva in krepitev potenciala za razvoj. Torej gre za segment, ki zadeva raziskave in razvoj ter digitalizacijo in bi po našem mnenju z vplivom na višjo produktivnost lahko pomenil preboj pri dohitevanju najbolj razvitih držav. V Umarju smo za ta dokument pripravili modelsko oceno učinkov, vsebinsko pa v pripravo nismo bili vključeni. So pa naša poročila in dokumenti predstavljeni tudi vladi, tako da so bili pripravljavci z našimi analizami seznanjeni. Kot vsako leto smo aprila izdelali poročilo o razvoju, gre za obsežno publikacijo, ki naslavlja ne samo gospodarski razvoj, ampak tudi socialni, okoljski in institucionalni razvoj na podlagi 70 mednarodno primerljivih kazalnikov. Spremljamo gibanja le-teh in opozarjamo na morebitne zaostanke in izzive, na katere je treba biti v prihodnje pozoren. Novembra lani pa smo izdelali tudi poročilo o produktivnosti in izpostavili pomen digitalne preobrazbe."

Omenjate fiskalne vzpodbude, ki pa s seboj potegnejo višje primanjkljaje v javnih financah. Bi nas to moralo skrbeti?

"Pri visokem javnofinančnem primanjkljaju v preteklem letu (8,4 odstotka BDP) gre za proticiklični odziv fiskalne politike, ki je bil potreben in upravičen. Ta je precej ublažil padec gospodarske aktivnosti in preprečil propad določenih gospodarskih panog. Tudi fiskalna pravila na ravni EU so bila razrahljana, in dokler so ta še v veljavi, je treba ta manevrski prostor za financiranje ukrepov izkoristiti, a hkrati razmišljati tudi o postopnem in premišljenem umikanju in jih bolj ciljno usmerjati. Menimo, da bo treba javne finance uravnotežiti iz več razlogov; na prvem mestu zaradi demografskih sprememb, ki zahtevajo prilagoditve, zaradi postopno višjih stroškov zadolževanja in tudi zaradi ponovnega vzpostavljanja fiskalnih pravil. Je pa res, da na ravni EU ta čas teče razprava o tem, da bi se ob okrevanju gospodarstev ta še nekoliko prilagajala in bi bila manj toga oziroma ne bi delovala prociklično, kar menimo, da bi bilo ustrezno."

Katere ukrepe bi morala vlada, ki napoveduje izhodno strategijo, še sprejemati za hitrejši zagon in okrevanje gospodarstva?

"Vlada je že s sprejetimi ukrepi precej ublažila gospodarske posledice pandemije. Ob postopnem okrevanju je mogoče ukrepe umikati. Ob tem določene gospodarske panoge, zlasti izvozne, okrevajo, druge, predvsem storitvene panoge, pa so močno oslabljene in bi jim hiter rez protikoronskih ukrepov povzročal velike težave, nekatere med njimi pa bi lahko pahnil v stečaj, s čimer bi se izničil že dosežen pozitivni učinek ukrepov. Pri okrevanju pomembno vlogo igrajo tudi načrtovane državne infrastrukturne investicije, ki bodo imele skozi multiplikativne učinke vpliv na gospodarsko rast."

Omenjate stečaje. Kaj kažejo vaše projekcije?

"Tovrstnih napovedi nimamo, lani se je sicer zaradi nedelovanja sodišč in sprejetih ukrepov število stečajev celo zmanjšalo. Ob tem dopuščamo možnost, da se bo letos in v začetku prihodnjega leta število stečajev vendarle povečalo."

Kako bi načrte postopnega okrevanja gospodarstva lahko pokvarila inflacija?

"Za zdaj na ravni evrskega območja še ni zaznati večjih inflacijskih pritiskov, trenutno je rast cen povezana predvsem z gibanjem cen energentov. Srednjeročno pa bi višja inflacija pomenila zvišanje obrestnih mer in posledično vplivala na stroške zadolževanja. Trenutno so obrestne mere še nizke in tudi inflacija se še giblje okoli dveh odstotkov."

Kako zagnati potrošnjo, ki bi prestavila gospodarsko rast v višje obrate?

"Zasebna potrošnja bo za zdaj odvisna od epidemioloških razmer in možnosti za trošenje prebivalstva. Širše domače trošenje pa bodo pognale načrtovane investicije, z zmanjšanjem negotovosti bodo začela investirati podjetja, sicer pa že okrevajo tudi druge gradbene, predvsem stanovanjske investicije. To so vse elementi potrošnje, ki pozitivno vplivajo na gospodarsko rast."

Gospodarsko okrevanje po pandemiji je neenakomerno. Kje je tu Slovenija v primerjavi z EU?

"Ob okrevanju je pomembna struktura gospodarstev posameznih držav, tista, ki imajo več turizma in storitvenih dejavnosti, so lani doživela močan upad, zato je lahko odboj nekoliko hitrejši, medtem ko bo raven aktivnosti relativno nižja. V Sloveniji je bil lani upad BDP manjši kot v povprečju EU, hkrati pa je bil večji kot v večini držav. Nekatere velike države, kot so Španija, Francija in Italija, so imele zaradi svoje strukture gospodarstva večji upad BDP. To se bo poznalo tudi pri okrevanju, saj se turizmu napoveduje dolgotrajno okrevanje."

Glede na to, da je slovensko gospodarstvo pretežno izvozno naravnano, je odvisno tudi od okrevanja trgov, na katere izvaža.

"Zadnje napovedi Evropske komisije so kar vzpodbudne, saj predvidevajo razmeroma hitro okrevanje pri naših zunanjetrgovinskih partnericah. To je pomembno za našo predelovalno dejavnost in tudi nekatere storitve, kot so logistične in poslovne, ki so povezane z izvoznim sektorjem. Dobro je tudi, da je Slovenija lani na nekaterih trgih uspela povečati tržne deleže, kar kaže, da so se zahtevnim razmeram v pandemiji uspešno prilagajale."

Kdaj se bo slovenska ekonomija vrnila na predkrizno raven?

"Ocenjujemo, da bi se lahko Slovenija vrnila na raven pred epidemijo leta 2022. Temu se pridružujejo tudi ocene Evropske komisije, ki napovedujejo, da bi lahko bilo okrevanje Slovenije celo nekoliko hitrejše."