(INTERVJU) Profesor Alojz Ihan: "Najtežje je izgubiti v končnici"

Epidemiološka situacija v Sloveniji ni dobra. So vladni ukrepi ustrezni in pravočasni?
"Glede na sedanjo statistiko, ko imamo toliko uvoženih primerov in posledično grozdov okužb v kombinaciji z neodkritimi primeri, je situacija že skoraj malo slabša kot marca. Je pa res, da vsaj kar se ukrepov tiče, znamo in vemo veliko več. Vemo, kdaj in kako testirati, ni več pomanjkanja testov, zaščitne opreme in znanja o zaščiti, organizirane so ustrezne poti za obravnavo okuženih in neokuženih bolnikov, vemo, kdaj je smiselno jemati brise ... Obvladovanje je zdaj bistveno boljše. Če ostane število novih primerov na ravni 15 na dan, je to še sprejemljivo. Bistveno je, da gremo v jesen s približno takšnim številom.
So pa uvoženi primeri alarm, da je treba na mejah resno ukrepati, in to je nekaj, česar ne moremo s svojo disciplino storiti državljani, ampak mora to storiti država. Situacija je podobna kot v začetku, znova se zdi, da zdravstveni delavci uvažajo virus, ampak to je posledica tega, da se bolj in hitreje testirajo, drugi pa neopazno širijo okužbo v drugih žariščih. Zato je na vse odkrite 'uvoze' treba hitro reagirati, saj pomenijo, da so v sivini še okužbe, ki se ne bodo takoj opazile, nastalo bo večje žarišče in hitro lahko pride do podobnega scenarija kot v Šmarjah. Najprej okužba v širši družini, nato kakšna večja zabava in kar naenkrat je lahko okužena polovica kraja. Potem pa je skoraj nemogoče preprečiti, da ne bi prišlo do vdora okužb v zdravstvene ustanove in domove za starejše. Državljani imamo dolžnost, da se obnašamo odgovorno, skrbimo za čistočo rok, nosimo maske v prostorih, smo previdni pri prireditvah. In če se državljani držimo pravil, se mora država držati tudi tega, da ščiti meje in da operativno nadzira prihode iz držav z več okužbami, kot sta Srbija ter Bosna in Hercegovina. In to tako, da je nadzor dejansko operativen, ne le na papirjih."

Prehajamo k drugačnim ukrepom, bolje umerjenim, ne le restriktivnim.
"Naš dolgoročni cilj je le to, da imamo manj kot deset, morda 15 primerov na dan. Bistveno jeseni je, da bomo večino sezonskih prehladov lahko obravnavali kot prehlade. V sezoni lahko to pomeni milijon primerov prehladnih obolenj, in če bi želeli testirati vse, bi to pomenilo velikanski strošek. Če pa bi vse te otroke pošiljali domov v karanteno, pa je to bližnjica v ponovno zaporo družbe, ki si je ne moremo in ne smemo privoščiti. Zato je bistveno, da pridemo do nizkega kroženja virusa, ker se potem o prehlajenem šolarju lahko reče, da je pač prehlajen in se do njega obnašamo, kot smo se vsako leto doslej. In tudi, če bi se v posamičnih primerih zmotili in nekaj dni prepozno ugotovili, da ne gre za navaden prehlad, ne bi bilo to pri nizkem kroženju virusa nič hudega. Covid-19 ni kuga in mi ne rešujemo prehlajenega šolarja pred neko grozno boleznijo, ampak se z njim ukvarjamo le zaradi kontrole epidemije. Nizko kroženje virusa bi nam prihranilo na stotine milijonov, če ne celo milijarde, ker bi tako tudi družba živela normalno.
Slovenija je izobražena, majhna, sposobna država, ki zna reagirati, dobri smo v kontroli virusov in škoda bi bilo, če ne bi zmagali. Posebej škoda zato, ker zmoremo držati epidemijo pridušeno na nekaj primerov dnevno. Če nam bo zaradi nedoslednosti nekaterih to število ušlo na nekaj deset, bo razlika na videz majhna, praktične posledice in cena te razlike pa ogromna. Kot da bi izgubili za eno točko v zadnji sekundi košarkaške tekme. Bolj si žalosten, kot če izgubiš za 20 točk."