(INTERVJU) Sonja Šmuc: "Podjetniki so prodajali tudi premoženje za plače"

V kakšni kondiciji je bilo slovensko gospodarstvo pred koronakrizo in v kakšni je danes?
"Leto 2019 je bilo rekordno, v vseh pogledih. Tako po prihodkih, dobičku kot zaposlenosti. V zadnjem desetletju je slovensko gospodarstvo podvojilo izvoz. Konkurenčnost slovenskega gospodarstva je bila lani na vrhuncu, kljub najvišji realni rasti povprečne bruto plače (2,7 odstotka) po letu 2001, kot kažejo podatki UMAR. Za gospodarstvo pa je bil pomemben vir zadovoljstva petodstotni dvig produktivnosti dela, saj je to podatek, ki pove, da izboljšujemo konkurenčne sposobnosti. Za letošnje leto smo pričakovali nekoliko bolj umirjeno, a še vedno lepo pozitivno rast ključnih gospodarskih kazalcev. A po odličnem januarju in februarju je prišel problematičen marec, za tem katastrofalen april, težek maj in nato nekoliko boljši junij in julij, v avgustu pa smo končno dočakali tudi nekaj več optimizma. Zdaj z velikim pričakovanjem gledamo, kaj se bo zgodilo septembra in v preostalih jesenskih mesecih. Ta bo namreč pokazatelj, kako hitro se bo začel zmanjševati zaostanek za lanskim letom. Smo optimistični, čeprav to ne pomeni, da bo leto dobro, temveč da ga lahko preživimo bolje od črnih napovedi. Zadnja objava BDP je pokazala, da bo letošnji padec nižji od najhujših predvidevanj, verjetno nekje okrog sedem odstotkov, ocenjujemo na GZS, v naslednjem letu pa pričakujemo ponovno rast."

Kjer še ni dela in poslov, bodo morali tudi odpuščati

Koga je epidemija najbolj prizadela?
"V prvi polovici leta je izvoz blaga padel za več kot dve milijardi evrov, storitev je bilo manj za 760 milijonov evrov, industrijska proizvodnja v predelovalni industriji pa je bila nižja za desetino. Če pod to potegnemo črto, ugotovimo, da je kriza močno prizadela eno tretjino slovenskih podjetij - predvsem podjetja iz storitvenih dejavnosti, kot so javni prevozi, gostinstvo, turizem, pa tudi avtomobilsko industrijo in nekatere druge delovno intenzivne panoge. Nekatere med temi dejavnostmi se lahko hitreje poberejo, kot se bodo druge."
Se jeseni torej ne obetajo velika odpuščanja, kot se je napovedovalo še pred kratkim?
"V nekaterih sektorjih se odpuščanjem jeseni zagotovo ne bodo mogli izogniti. Konec septembra ugasne ukrep čakanja na delo. Podjetja, ki še vedno nimajo dela in poslov, ne bodo mogla ostati v enako številčni zasedbi, kot so bila do zdaj. Zato upamo, da bo država uspela najti rešitve, tudi specifične, za tiste najbolj prizadete branže."
Država je sprejela kar nekaj protikoronskih paketov pomoči. Omenili sva čakanje na delo. Kaj pa skrajšani delovni čas? Kako so se odzvala podjetja?
"To sta pri nas dva ločena ukrepa. V Avstriji imajo urejeno tako, da je skrajšani delovni čas v določenem krajšem obdobju lahko tudi v polnem obsegu, tako da je v bistvu njihov skrajšani delovni čas tako rekoč oblika čakanja na delo, zato pri terminologiji prihaja do zmede. Želimo si, da bi po vzoru Avstrije in Nemčije ukrep skrajšanega polnega delovnega časa tudi pri nas postal bolj privlačen, da bi predstavljal kombinacijo obeh ukrepov in bi bil bolj subvencioniran. Dejstvo je, da se podjetja težko odločijo ljudi poslati na čakanje, zato je to skrajni ukrep za skrajne razmere. Če je del zaposlenih doma, del pa dela, to vodi do številnih težav v podjetju. A vsekakor je bolje imeti zaposlene na čakanju na delo kot pa sestavljati sezname, koga je treba odpustiti, ker delodajalec za te delavce trenutno nima dela, pričakuje pa, da se bodo razmere v doglednem času izboljšale. Zato je za državo bolj smotrno, da naredi oceno ne le finančne transakcije, temveč tudi psihološke in socialne dimenzije dela in naredi ukrep skrajšanega polnega delovnega časa čim bolj privlačen za delodajalce. Tako bodo ti lahko ljudi obdržali do ponovnega polnega zagona poslovanja. Brez dvoma pa sta oba ukrepa, tako ukrep subvencioniranja začasnega čakanja na delo kot skrajšanega delovnega časa, izjemno vplivala na trg dela. Brez teh ukrepov bi bila brezposelnost danes bistveno višja."
Objavljen je bil seznam podjetij, ki so dobila največ pomoči države. Med njimi je precej tudi državnih podjetij. Nekateri imajo ob tem pomisleke. Kaj menite vi?
"Podjetja je treba gledati kot samostojne gospodarske subjekte, ne z vidika njihovega lastništva. Zakaj bi bili zaposleni v državnih podjetjih diskriminirani v primerjavi z zaposlenimi v zasebnih podjetjih ali obratno? To bi morali v Sloveniji končno presekati in prenehati z ločevanjem. Tudi Lufthansa po državni injekciji ni spremenila ključnih usmeritev pri poslovanju. Drugo je vprašanje, ali se podjetja v državni lasti najbolj optimalno upravlja. Vemo, da je na tem področju še veliko možnosti za izboljšave. Raziskave kažejo, da državna podjetja pri nas dosegajo slabše rezultate. A to je, kot sem že omenila, problem upravljanja, ne pa pravic zaposlenih."

Marsikatero podjetje bo drugo leto vračalo državno pomoč

So pa tudi podjetja v Sloveniji, ki so tudi v času epidemije poslovala, zaposlovala in niso zaprosila niti za evro državne pomoči. Koliko je takih?
"Po anketi, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije opravila junija, v njej pa je sodelovalo okrog 300 podjetij, jih je kar petina ocenila, da bodo v letošnjem letu imeli enake ali celo boljše prihodke kot lani. Ta kriza ni vplivala na vse enako, je pa veliko večino močno prizadela. Želimo si, da bi bilo podjetij, ki ne bodo potrebovala državne pomoči, čim več. Marsikatero podjetje, ki je dobilo pomoč, jo bo prihodnje leto vračalo, ker ne bo izpolnjevalo pogoja vsaj desetodstotnega znižanja poslovnega rezultata glede na predhodno leto. To je spodbuden podatek, saj kaže, da imamo podjetja, ki zmorejo in znajo poiskati rezerve, tudi ko pride kriza."
Bi lahko izpostavili katero podjetje?
"Med njimi so podjetja s področja informatike in telekomunikacij, farmacija, podjetja iz predelovalnih dejavnosti, ki več vlagajo v razvoj svojih proizvodov, ki jih najdemo v elektro industriji, kovinski in drugih industrijah, pa tudi nekatera podjetja iz gradbeništva in inženiringa. Poznam uspešno podjetje, ki mu je občutno upadel promet, ima pa še vedno dobiček. Ob petkih ne delajo in ne koristijo možnosti krajšega delovnega časa, prav tako zaposlenih niso pošiljali na čakanje na delo. Ko smo lastnika vprašali, zakaj se niso odločili za nobeno obliko pomoči, je odgovoril: zakaj bi se s tem ukvarjal?"
So postopki za pridobitev pomoči tako zapleteni?
"Kljub vsem prizadevanjem niso enostavni. Z namenom, da bi preprečili zlorabe, marsikdaj vse skupaj preveč zapletemo. Drug drugemu ne zaupamo dovolj, da bi postopke čim bolj poenostavili. Zlorabe se dogajajo v vseh sistemih, tudi v najboljših. Vprašanje je samo, kolikšen odstotek zlorab si pripravljen sprejeti, zato da bi tistim, ki dobro delajo, olajšal položaj. Ne pa obratno, da postopke pridobivanja pomoči otežiš toliko, da nad njimi obupajo tudi tisti, ki jim želiš pomagati."
Pred krizo je bilo zelo težko najti dobre delavce, tudi zato jih je verjetno zdaj toliko težje odpustiti.
"Znane so zgodbe podjetnikov, ki so v želji, da ohranijo svoje ekipe zaposlenih čim bolj nedotaknjene, prodajali tudi svoje zasebno premoženje, da so lahko v teh razmerah izplačevali plače, regres. A pri takšnem ravnanju prideš do točke, ko se začneš spraševati, ali ni to breme vendarle preveliko. Najti je namreč treba pravo mero, da ščitimo zaposlene, hkrati pa tudi kapital. Ker ko usahne kapital, se tudi zaposleni znajdejo v težavah."

Delovni dan se jim je razvlekel do večera

Zakaj je bilo možno več dela od doma v času epidemije, prej pa se delodajalci zanj niso preveč ogrevali?
"Naša zakonodaja podjetjem zelo otežuje delo od doma in prav to je razlog, da se delodajalci zanj v običajnih časih zelo redko odločajo. Zahteva pregled lokacije, kjer bo zaposleni opravljal delo od doma. Torej vstop varnostnega inženirja v dom zaposlenega. Najave in odjave inšpektoratu za delo, kdaj kdo dela od doma. Skratka, imamo kup administrativnih zahtev, ki se jih delodajalci preprosto nočemo iti. V času epidemije se je lahko aktiviral zakonski člen, ki je omogočal delo od doma tudi brez izpolnjevanja vseh teh ukrepov. Pokazalo se je, da navkljub temu nihče pri delu od doma ni bil ogrožen. Delodajalci zato dajemo pobudo, da se samo trije členi zakona o delovnih razmerjih spremenijo. Upam, da nam bodo prisluhnili."
Veliko je bilo govora o prednosti dela od doma. So tudi slabe strani?
"Seveda so. V enem podjetju, kjer so zaposlenim, večinoma ženskam, že pred časom omogočili delo od doma, so ugotovili, da so opravile manj službenih obveznosti, ob tem pa so poročale, da so bistveno bolj obremenjene. Izkazalo se je, da so skušale ob delovnih nalogah postoriti še kup družinskih opravil, zato se je njihov delovni dan razvlekel do večera. Bile so dvojno obremenjene, kar je lahko past dela od doma. Druga past dela od doma je, da če ni ustreznega sistema dodeljevanja nalog in spremljanja dela, lahko storilnost tudi zelo pade. Tretji problem pa je lahko, da delodajalci hitreje spregledajo prispevek zaposlenih, ki jih redkeje vidijo. Vse te stvari, in še kakšna bi se našla, je treba upoštevati ob uvajanju fleksibilnih oblik dela, po katerih verjamem, da bomo tako zaposleni kot delodajalci posegali čedalje pogosteje."
Kaj bi država še morala narediti za ohranitev delovnih mest?
"Po vzoru nekaterih drugih držav bi morala podaljšati podporne ukrepe podjetjem. Nemčija denimo omogoča podjetjem pod določenimi pogoji dvanajstmesečni odlog plačila davkov in prispevkov. Ravno tako so se dogovorili, da se možnost skrajšanega delovnega časa lahko podaljša tudi do 24 mesecev. Vsa ta podaljševanja sporočajo, da se zavedajo, da bo okrevanje gospodarstva po epidemiji še dolgo. Naj ponazorim: nekdo, ki je ravnokar prebolel neko bolezen, ne more takoj po koncu zdravljenja odteči maratona, ampak si bo še nekaj časa po bolezni postopoma nabiral kondicijo. Tako je tudi v gospodarstvu. Posli se ponovno pridobivajo postopoma. Vlada lahko pri tem res veliko pomaga s subvencioniranjem delovnih mest. Čeprav samo to ni dovolj. Podjetjem mora pomagati tudi, da bodo likvidna in bodo lahko zaposlenim zagotavljala nesubvencioniran del plač. Slovenska vlada je sicer sprejela vrsto dobrih ukrepov in zagotovila večjo varnost tako podjetjem kot zaposlenim. Skrbi pa nas, da je navkljub temu potrošnja upadla. Bančne vloge gospodinjstev se samo krepijo, v prvi polovici leta so zrasle za 1,25 milijarde evrov. Ljudje varčujejo. Na bankah imamo komitenti že preko 21 milijard evrov prihrankov. Denar, ki se ustavi na banki, v vlogi na vpogled, pa je v bistvu v slepi ulici. Država bi zato lahko naredila več, da spodbudi potrošnjo in kroženje denarja. Ljudem je treba povedati, da ni razlogov, da bi bili tako zaskrbljeni za svojo prihodnosti. Vse bo še dobro."