"Odločbe morajo biti zakonite, ne sme se odločati subjektivno, ampak objektivno in v skladu z veljavno zakonodajo. Pojasnila morajo biti napisana tako, da jih vsakdo razume," pravi Ivan Simič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Finančne uprave Republike Slovenije (Furs). V nasprotju s splošnim prepričanjem ugotavlja, da ljudje v Sloveniji dokaj dobro plačujejo davke.
Med ljudmi prevladuje prepričanje, da zlasti premožni ne plačujejo davkov in se jim zaradi tega nič ne zgodi, davčna inšpekcija pa lovi manjše podjetnike, zavezance?
"Moje dolgoletne izkušnje kažejo, da navedeno ne drži. Ljudje imajo takšno predstavo tudi zaradi tega, ker vsak vidi, kaj se dogaja njemu, ne ve pa, kaj se dogaja drugim. Kot davčni svetovalec sem zastopal veliko fizičnih oseb, premožnih in nepremožnih, in pri plačevanju davkov ni odstopanj.
Če pa govoriva o pravnih osebah kot davčnih zavezancih oziroma fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost, pa menim, da se mora Furs več ukvarjati z večjimi davčnimi zavezanci, ki tudi plačajo več davka. Tako je kar nekaj večjih davčnih zavezancev v nenehnem stiku s Fursom in Furs tekoče spremlja njihovo poslovanje. Manjše davčne zavezance pa je treba spremljati s pomočjo moderne tehnologije. V mislih imam predvsem davčne blagajne in izdajanje računov. Menim, da se čas fizičnih davčnih nadzorov počasi poslavlja in vedno več nadzorov se bo izvajalo digitalno. Temu bo treba v bodočnosti prilagoditi tudi davčno zakonodajo."
Nikogar nisem pripeljal
Kakšen je vaš pristop na področju kadrovanja, kaj je ključno, ko se odločite, da boste nekoga povabili v svojo ekipo, nekoga zamenjali?
"Nikogar nisem pripeljal s seboj na Furs. Moj pristop na področju kadrovanja je enostaven. Od sodelavcev zahtevam strokovnost, pripadnost Fursu, spoštovanje davčnih predpisov in seveda spoštovanje davčnih zavezancev. Ko smo na finančnem uradu v Mariboru zamenjali štiri vodje oddelkov in vodjo sektorja v inšpekciji, je bilo ključno, da so mi zaposleni in sindikat v uradu povedali, koga želijo za nove vodje. Spoštoval sem njihovo željo, saj mi je pomembno, da so zaposleni zadovoljni. Splošno je znano, da so zaposleni v Mariboru že dalj časa nezadovoljni z razmerami v uradu."
Kaj pa direktorjeva pojasnila, odgovori, to vas ne zanima?
"Seveda me zanima, toda zanima me tudi, zakaj ni že on odpravil te težave. Z zaposlenimi se je treba pogovarjati. Vsak od njih ima svoje težave, ki so lahko posledica dogodkov v službi ali v zasebnem življenju."
V nekaterih primerih je šlo za zavestne napačne odločitve
In rezultati?
"Rezultati morajo biti v prvi vrsti posledica zakonitih odločb. Ne sme se dogajati, da se prikazujejo dobri rezultati Fursa, ki so posledica nezakonitih odločb. Znan sem kot tisti, ki je v preteklosti Fursu največkrat očital nezakonito postopanje in tudi sam sem ga bil deležen. Bilo je hudo, toda preživel sem. Zaradi tega točno vem, kaj pomeni zakonito postopanje in kaj nezakonito. Za mano je več kot trideset let dela na področju davčnih postopkov. V zadnjih letih je na vrhovnem, ustavnem in evropskem sodišču padlo veliko odločb Fursa. V nekaterih primerih je šlo za zavestne napačne odločitve posameznikov. To se ne sme dogajati. Trenutno je ponovno ena zadeva iz preteklosti aktualna na vrhovnem sodišču in zato smo se odločili, da bomo počakali na odločitev vrhovnega sodišča. Zato smo za zdaj ustavili odločanje v tovrstnih zadevah."
Kako pa ste na splošno zadovoljni z zaposlenimi na Fursu?
"Z ekipo, ki jo imam tukaj, sem zadovoljen, po finančnih uradih pa bo zagotovo še treba kaj narediti. Ne moreš biti 10, 12 ali 15 let direktor urada. Kakšna je potem lahko tvoja dodana vrednost? Kje imaš kakšno idejo? Če slišim, da v nekem uradu zamujajo štiri ali pet let z izdajo odločb, je lahko kriv le direktor. On odloča o organizaciji dela v uradu."
Čeprav pravite, da ste z ekipo zadovoljni, ste ustanovili strokovno posvetovalno skupino za zmanjšanje tveganj napačnih ravnanj ali odločitev?
"Takšno posvetovalno skupino sem imel že v Beogradu, ko sem bil direktor srbske davčne uprave, in se je izkazala za pozitivno. Zato sem se jo odločil ustanoviti tudi tukaj. Predvidena pa je tudi v predlogu sprememb zakona o finančni upravi. V tej skupini sta bivša ustavna sodnika dr. Tone Jerovšek in dr. Janez Čebulj, pa dr. Marjan Odar s Slovenskega inštituta za revizijo, ki je vrhunski strokovnjak za področje slovenskih računovodskih standardov, in dve dolgoletni davčni svetovalki. Prva je mag. Barbara Guzina, specialistka za transferne cene, mednarodno obdavčenje, davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnino. Druga je mag. Tamara Prezelj, ki je vrhunska strokovnjakinja in specialistka za DDV, pred leti je bila tudi direktorica direktorata na ministrstvu za finance. Izbral sem jih na podlagi njihovih referenc, izkušenj in vrhunskega znanja."
Je ta posvetovalna skupina vezana na vaš mandat?
"Imenovana je za mandat do konca leta. Če bodo začele veljati spremembe zakona o finančni upravi, jo bo treba imenovati v skladu z novimi določbami zakona."
Kaj pričakujete od te skupine?
"Od te skupine oziroma njenih članov pričakujem, da nam bodo pomagali reševati strokovno zahtevna vprašanja, sploh takrat, ko se bo v davčnih postopkih izpostavilo različno stališče Fursa in davčnih svetovalcev, ki zastopajo davčne zavezance."
Sprejel davčnega dolžnika Bavčarja
Iz evidence obiskov na generalnem finančnem uradu, ki so jo pridobili pri portalu necenzurirano.si, je razvidno, da je Ivan Simič na generalnem finančnem uradu sprejel tudi Igorja Bavčarja, pravnomočno obsojenega zapornika, ki je z 1,6 milijona dolga tudi pri vrhu seznama največjih davčnih dolžnikov. Kot so pojasnili na Fursu, se vsi obiski zabeležijo pri recepciji urada oziroma v tajništvu, da je zagotovljena transparentnost srečanj, med obiskovalci v zadnjem mesecu pa so znani lobisti, odvetniki in politiki. Na Fursu so pojasnili, da Bavčarjev obisk ni imel povezave z njegovim postopkom pred Fursom. Simič pa je kasneje na svojem blogu zapisal še, da ima do njega dostop vsak davčni zavezanec: "Kot vršilec dolžnosti finančne uprave sem dolžan sprejeti vsakega davkoplačevalca. K meni večinoma prihajajo takšni, ki imajo davčne dolgove ali davčne preglede in se želijo pogovoriti. Zadev ne morem rešiti, saj so običajno že v postopkih, pri pogovorih so prisotni tudi moji sodelavci." (dr)
Zadovoljen sem
Na Fursu ste mesec in pol. Kaj ste v tem času že naredili?
"S tem, kar smo naredili do sedaj, sem zadovoljen. Tega je bilo kar nekaj. Med glavnimi zadevami bi izpostavil, da smo že na samem začetku na spletni strani objavili naslove elektronske pošte vodij vseh oddelkov na vseh finančnih uradih, da zavezanci lahko pišejo neposredno njim. Zavezancem, ki jih kličejo s Fursa, se zdaj na telefonu izpiše telefonska številka zaposlenega na Fursu, ki jih kliče, in ne več telefonska številka centrale. Tako zavezanec lahko klicatelja pokliče nazaj. Pri davku na promet nepremičnin smo uvedli poenostavitve, tako da, če je vloga popolna, Furs zavezancu v treh dneh po prejemu napovedi pošlje elektronsko pošto, v kateri mu navede, koliko davka mora plačati in na kateri račun. Ko zavezanec plača, takoj prejme odločbo in potrjeno pogodbo. Do zdaj je ta postopek trajal tudi mesec dni. V bodočnosti načrtujemo, da bi se te napovedi vlagale elektronsko in bi tudi odločba bila izdana elektronsko. To zadevo bomo najprej izvedli pri notarjih.
Spreminjati smo začeli tudi obrazec REK oziroma obrazce, in to tako, da bomo v en obrazec REK združili sedanje tri obrazce REK in pa še statistični obrazec ZAP/M. Tako ne bo več treba pošiljati več obrazcev. Šlo bo za tako imenovani iREK, to je individualni obrazec REK."
Katere naloge ste si zadali za prihodnje tri mesece oziroma do konca septembra?
"V prihodnjih mesecih zagotovo želimo zaključiti dela na obrazcu iREK, obiskoval bom še finančne urade, da vidim, kaj se dogaja. Veliko pozornost bomo posvetili tudi Luki Koper. Natančneje kot do sedaj bomo nadzirali blago, ki prihaja v Slovenijo. Pripraviti želimo tudi, da bi določene odločbe, to so odločbe, izdane na podlagi elektronske napovedi dohodkov iz tujine, zlasti obresti in dividende, zavezanec lahko takoj prejel v elektronski obliki, to je v nekaj minutah po vloženi napovedi. Potem pa bi takoj plačal davek.
Ministrstvu za finance smo še posredovali našo idejo o drugačni, bolj enostavni obdavčiti izvedenih finančnih inštrumentov, z eno davčno stopnjo in ukinitvijo nepotrebnih birokratskih ovir. Ministrstvu za finance smo prav tako predlagali nov zakon za obdavčitev unovčenja virtualnih valut v eno od valut oziroma za nakup stvari. Naš predlog je, da se ta znesek obdavči po stopnji 10 odstotkov. Prav tako predlagamo poenostavitev, da Furs ne bi ugotavljal, koliko vmesnih transakcij je imel zavezanec in koliko kriptovalut je kupoval in prodajal, saj gre za preveliko število transakcij."
In načrt do konca novembra?
"Vse omenjene naloge bomo poskušali zaključiti. Upam, da se bo kdo prijavil na razpis za generalnega direktorja s polnim mandatom."
Še vedno velja, da ste prišli na Furs samo za šest mesecev?
"Ja, še vedno."
Veste, kdaj bo razpis za vašega naslednika?
"Ne, to je pristojnost ministrstva za finance."
Včasih se zgodi, da inšpektor ocenjuje po tem, kar vidi
Ko vas je vlada imenovala, ste povedali, da je zavezance treba obravnavati kot stranke, ne kot utajevalce. Lahko s primerom pojasnite, kaj to pomeni?
"Včasih, ne pogosto, se zgodi, da inšpektor, ko opravlja kontrolo, zavezanca, ki ima malo več denarja ali premoženja, ocenjuje po tem, kar vidi, in ne po tem, kar izhaja iz dokumentacije. Na podlagi te napačne domneve mu tudi odmeri davek. Zgodilo se je, da so inšpektorji v letih 2009 do 2017 v osebnih davčnih pregledih odmerili visoke zneske davka, ker so odločali subjektivno, v ponovnih postopkih po odločbi ustavnega sodišča, to je leta 2020 in 2021, pa so bile odmere zakonite in z dosti nižjimi zneski. To se ne sme dogajati. Velika večina davčnih zavezancev se zaveda svojih davčnih obveznosti, redno plačuje davke in ne razmišlja o neplačilu davka. Takšne davčne zavezance je treba spoštovati in jih obravnavati kot stranke Fursa oziroma države."
Poslanci imajo na mizi predlog sprememb davčne zakonodaje, v katerem je vlada v precejšnji meri upoštevala predloge strateškega sveta za debirokratizacijo, ki ga vodite. Kritiki opozarjajo, da gre predvsem za davčno razbremenitev bogatih?
"S tem se ne strinjam in gre za besedno zvezo, s katero tisti, ki jo izreče, želi vzbudi pozornost in pridobiti kakšen volilni glas. Mislim, da je danes jasno, kdo plača največ dohodnine. To so tisti, ki imajo visoke dohodke. Ali je on bogat ali ne, je relativno. S takšnimi izjavami ti posamezniki ustvarjajo negativno poslovno klimo v Sloveniji, saj tiste, ki veliko zaslužijo in plačajo visoke davke, prikazujejo kot negativce. Ko k temu dodamo še zahteve po odvzemu premoženja tem bogatim, se nehote poveča povpraševanje po preselitvi v Avstrijo. Že danes v Avstriji živi kar nekaj Slovencev, ker se ne želijo s svojim premoženjem izpostavljati v Sloveniji. To ni v redu.
Poglejva primer. Kdo danes plača več dohodnine, bogati ali revni? Normalno je, da z davčno olajšavo najbolj razbremeniš tistega, ki plača največ davka. Če nekdo, ki ima bruto 6000 evrov plače, plača 28-krat več dohodnine kot tisti z bruto 1000 evri plače, je ob zvišanju olajšave normalno, da bo tisti s 6000 evri bruto plače imel več o tega. Pri nas imamo pri dohodnini veliko progresijo, zato bi bilo po mojem mnenju najbolj pošteno, če bi za vse zavezance veljala ena davčna stopnja, recimo 15 ali 20 odstotkov. Ko potem uvedeš olajšavo, so vsi enako razbremenjeni."
Veliko nasprotovanja je tudi uvedbi socialne kapice, ki jo je prav tako predlagal strateški svet za birokratizacijo pod vašim vodstvom, je pa del predloga zakona o debirokratizaciji?
"Socialno kapico pri nas že imamo pri samostojnih podjetnikih. Zakaj oni plačujejo omejene prispevke, zaposleni pa neomejene? To ni prav. Ker nimamo socialne kapice, nekateri gredo drugam, kjer imajo socialno kapico in nižje davke. Vem, da je kar nekaj ljudi, programerjev, odšlo v Srbijo, kjer tem kadrom omogočajo ugoden davčni položaj. Tudi tujci, ki bi lahko prišli v Slovenijo, zaradi ugodnejšega davčnega okolja ustanavljajo podjetja tam."
Kako pa skrbite, da ne pridete v konflikt interesov, ker ste lastnik podjetja za davčno svetovanje?
"O zadevah na Fursu odločajo inšpektorji, kontrolorji in drugi, ne jaz, zato ni mogoče, da bi lahko nastal konflikt interesov. Če ima kdo težave s tem, je to njegov problem. Dejstvo je, da mi v mojem podjetju oziroma podjetjih ni nič manjkalo in na to funkcijo sem prišel zato, da zadeve izboljšamo."
Ne zanima me, kdo je v kateri stranki
Ne glede na to, so vas na Fursu obakrat povabili v času, ko vlado vodi Janez Janša?
"Leta 2005 me je povabil takratni minister za finance dr. Andrej Bajuk. Res je, da so me zmeraj povabili, ko je na oblasti Janševa vlada, toda videti je, da le oni cenijo moje delo. Ko je vlado vodil Miro Cerar, sem bil na pogovoru v kabinetu predsednika vlade pri Aleksandru Kešeljeviču, a me niso več poklicali nazaj. Smo se samo pogovarjali."
Tokrat pa vas je povabil Andrej Šircelj?
"Ja, najprej sem njegovo povabilo zavrnil, ker je vztrajal, sem ga sprejel za šest mesecev."
Ker pravite, da sta prijatelja, sta se dogovorila kot prijatelja?
"Sva prijatelja, poznava se še iz časov, ko je bil tudi on davčni svetovalec, to je vsaj 25 let. Toda najino prijateljstvo ni imelo vpliva na mojo izbiro in moj pristanek."
Je pa Andrej Šircelj tudi dolgoletni in vidni član SDS?
"Vsekakor, se strinjam, ampak to nima nobene zveze pri mojem izboru. Sam nisem član nobene politične stranke. Zanima me samo stroka, zanima me, kaj lahko naredimo bolje, ne pa, kdo je v kateri stranki. Tudi s predsednikom vlade odlično sodelujeva, zadeve razume. Ko se pogovarjava, imava dovolj 2, 3 minute ali pa še manj."
Kako pogosto se pogovarjate z ministrom za finance?
"Po potrebi."
Pa s predsednikom vlade?
"Mogoče enkrat na mesec."
O čem se pogovarjate?
"O strokovnih zadevah. Recimo, da pregledam tekst kakšnega zakona. Na zadnje je šlo za uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov, katere spremembe so bile sprejete pred kratkim."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
