"To, da gre polovica prašičev v Avstrijo, seveda ni res. Gre za zelo majhne količine, pa še te so plačane vsaj deset odstotkov manj, kot jih plačamo mi," se je predsednik GIZ mesne industrije Slovenije in direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec odzval na trditve, da je bila letos že polovica doma rojenih živali prodana v avstrijske klavnice.
Pri tem izpostavlja, da v Sloveniji veliko težavo predstavlja sivi trg, ki je po njegovih besedah skoraj enako obsežen kot tržni delež, ki ga na področju svinjskega mesa obvladuje slovenska mesna industrija. "Ker se je sivi trg zaradi covida nekoliko zmanjšal, je tudi večji pritisk na slovensko mesno industrijo, ki je neupravičeno deležna kritik zaradi občasnega zastoja pri odkupu." Slovenska mesna industrija (SMI) je tako po njegovih besedah v prvih sedmih mesecih letošnjega leta odkupila 124 tisoč prašičev od domačih rejcev, to je zgolj 2,5 odstotka manj v primerjavi z lanskim letom, kar je posledica zmanjšanega povpraševanja trgovcev. "Slovenske odkupne cene prašičev so vezane na avstrijsko borzo, so pa zaradi pribitkov, ki jih plačuje SMI, celo nekoliko višje. Tako da že dve leti plačujemo praktično najvišje odkupne cene v Evropi. Zato so nekateri, ki odkupujejo meso od SMI, našli vire za nabavo mesa direktno v tujini." V Celjskih mesninah so, kot pravi Krivec, od pogodbenih rejcev letos odkupili celo več prašičev kot lani. "V Sloveniji bomo morali, če hočemo urediti trg s prašiči, najprej pomesti s sivo ekonomijo, urediti masne bilance in tudi Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano bo moral opraviti svoje delo."
Radgončani polovico živali prodajo čez severno mejo
Pogodbeno s Celjskimi mesninami sodeluje tudi Dušan Fister, prašičerejec iz Kroga, ki na letni ravni za prodajo vzredi do 600 živali. Sam ne zaznava zastoja pri odkupu, po njegovem mnenju se z večjimi težavami na trgu soočajo predvsem tisti rejci, ki se nočejo pogodbeno vezati. A hkrati tudi sam opozarja na vnovičen padec odkupne cene mesa, ki ob višanju stroškov reje kmetom povzroča nemalo skrbi. Ravno ta teden se je cena namreč spet znižala za pet centov, na 1,59 evra za kilogram mesa.
Odkupna cena mesa se je spet znižala
A podatkom Slovenske zveze prašičerejcev o polovičnem izvozu živali čez severno mejo, o katerih smo v Večeru poročali v četrtek, pritrjujejo izkušnje nekaterih odkupovalcev. V Kmetijski zadrugi Radgona sodelujejo s 45 pomurskimi rejci, na leto pa prodajo več kot 30 tisoč bekonov. Od tega bodo po besedah direktorja Danila Rihtariča letos polovico prodali v Avstrijo, kamor tedensko prodajo okoli 300 prašičev. Povpraševanje domače industrije je po njegovih besedah na enako nizki ravni kot lani: "V Nemčiji je trenutno nizka cena svinjine, zato mesarji tam kupujejo konfekcijo."
Spet primorani uničiti pridelek
Lansko leto so se zaradi zastoja odkupa znašli v težav tudi slovenski pridelovalci zelenjave, ki so jim v skladiščih ostajale ogromne količine krompirja in drugih kultur, medtem ko so trgovci uvažali tržne viške iz Hrvaške in južnih držav. A po pričevanju nekaterih kmetov se lani težave niso končale, saj se podoben scenarij odvija tudi letos. To je izkusil Dejan Jakob, mladi prevzemnik kmetije v Lipovcih. Letošnja sezona se je začela, pravi, povsem enako kot lani: "Spomladi je bila katastrofa." Medtem ko so pridelek čebule in zgodnjega krompirja še uspeli prodati, pa so morali polovico pridelanega zelja uničiti. Pri tem je zaskrbljujoče, da Jakob ni prosti strelec, ki bi želel pri različnih ponudnikih iztržiti čim več, temveč ima urejeno redno pogodbeno razmerje z enim od večjih trgovcev v Sloveniji. Kljub temu da sam priskrbi pogodbeno dogovorjene količine, mu trgovec odkupi samo toliko, kot sam želi. "Te pogodbe so samo forma, v njih ni nič zavezujočega za trgovce," pravi razočarano.
Trgovci: Odkup smo še povečali
Tako industrija kot kmetje torej kažejo proti trgovcem, ki si odrežejo največji kos pogače v verigi, zato smo v zvezi s problematiko prosili tudi za pojasnila v dveh največjih trgovskih sistemih v državi. Vendar, kot izhaja iz prejetih odgovorov, omenjenih težav v Sloveniji očitno sploh ni. "Odkupa sadja in zelenjave slovenskega porekla v letu 2021 nismo zmanjšali, temveč smo ga še povečali. Prav tako smo letos še povečali odkup slovenskega mesa," pravijo v družbi Spar Slovenija, pri tem dodajajo, da prodajne aktivnosti z mesom tujega porekla izvedejo le v primeru nezadostnih količin posameznega artikla slovenskega porekla. Še več, skrb za skupnost je zanje na prvem mestu, so zapisali, zato so se po lastnih navedbah lansko jesen tudi takoj odzvali na problematiko presežkov slovenskega krompirja in od slovenskih pridelovalcev odkupili večje količine. "Na začetku letošnjega leta pa smo na pomoč priskočili brkinskim sadjarjem, ki so se znašli v nezavidljivem položaju zaradi presežkov jabolk, in odkupili večjo količino njihovih jabolk." Podobno pojasnjujejo v Mercatorju, kjer pravijo, da se njihova nabavna strategija in način sodelovanja z dobavitelji nista spremenila. Goveje meso po lastnih navedbah dobavljajo izključno pri slovenskih dobaviteljih, svinjsko pa da uvažajo le za potrebe dopolnitev količin mesa v akciji. "Dejstvo pa je, da na splošno prodaja svežega mesa v zadnjih letih pada, pri tem niso nepomembne tudi višje nabavne cene. Tudi pri sadju in zelenjavi je Mercatorjev odkup od slovenskih dobaviteljev stabilen, torej podoben kot prejšnja leta. Pri odkupu sta pomembna dejavnika še stalnost in predvidljivost količin, saj tik pred zdajci ne moremo odkupiti bistveno več od napovedanih količin," so še zapisali pri najboljšem sosedu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
