Izolacija v domu za starejše: Ko so stiki le preko šipe

"S situacijo v domu sem se enostavno sprijaznil in se z njo nisem obremenjeval in ne sekiral. Razmišljal sem o tem, da bo prej ko slej minilo in se bo življenje vrnilo v ustaljene tire. A po moje sem bil med stanovalci edini takega mnenja," je z nasmehom in optimizmom na vprašanje, kako je preživljal koronakrizo, odgovoril sedemdesetletni Franc Vinšek. V Domu upokojencev Center v Ljubljani živi dobro leto, z njim pa smo kramljali v parku doma v senci dreves, zdaj ko je najhujše že mimo. ​Ko pogleda nazaj, prizna, da se mu je včasih zvečer za kratek čas le prikradla tudi slaba volja, a je tako, kot je prišla, tudi odšla. Kaj pa je bilo najtežje v tem obdobju? "Najtežje sem se sprijaznil s tem, da nisem mogel več z električnim invalidskim vozičkom naokoli. Pred koronakrizo sem se zapeljal do hčere v Rožno dolino, sester v Črnučah in Murglah, zavil v kakšno trgovino ali na sprehod."
Vinšek, ki se je med delovno dobo preživljal kot električar in nato receptor, je vendarle imel recept: bolje je, da nič ni jamral in se ubadal z vprašanjem, kdaj bo dom znova odprl svoja vrata, kdaj bo lahko v živo videl svojce in šel na sprehod. "Ko se bo dom odprl, se bo pač odprl," sem menil. In zdaj je dočakal tudi to.

Toliko križank, da se jih je že naveličal

Ker pa dva meseca izolacije vendarle ni kratko obdobje, si je moral z nečim krajšati čas. To je počel predvsem z reševanjem križank, in to tako močno, da se jih je, kot pravi, že krepko naveličal. Gledal je televizijo, poslušal radio, se kratkočasil s tabličnim računalnikom, klepetal s sostanovalci na kavi v domskem lokalu in domače poklical po telefonu. Na srečo jih je tudi videval, saj živijo v bližini, a je srečanje potekalo ob posebnem režimu - tako, da se je z električnim vozičkom pripeljal v pritličje, svojec pa je stal na dvorišču in sta se pogovarjala po mobilnem telefonu vsak na eni strani okenske šipe.

Zaželel si je muzike

Ker stanovalci v domski park niso smeli, se je po svež zrak odpravil na zgornjo teraso. Ob tem je dodal, da ne bi imel nič proti, če bi pod balkoni zapeli glasbeniki in jim tako polepšali dan. Predlog je povedal na glas, uslišan pa ni bil. Kaj pa meni o obiskih predsednika države, ki je stanovalce nagovarjal po domofonu? "Če bi obiskal naš dom, ne bi imel nič proti." Na vprašanje, ali si je morda zaželel, da bi zaradi koronavirusa šel domov k svojcem, kot so se odločili nekateri, sicer redki stanovalci, pa izstreli kot iz topa: "Ne. To možnost sem imel, ampak svojci imajo svoje obveznosti, jaz pa imam tu bolniško posteljo, zdravnika pri roki in nasploh osebje lepo skrbi za mene."
Epidemiologi napovedujejo morebiten drugi val. Če se bo to res zgodilo, si Vinšek, ob sicer dobrem režimu, še želi, da bi lahko stanovalci obiskovali vsaj domski park. Kot je slišal, vanj v času koronakrize niso smeli zato, ker ni ograjen. Dobrodošel pa bi bil še kakšen kulturni nastop pod balkoni več.