Izplačilo rente: Ko ne morete v celoti do svojega denarja

Poklical je bralec, ki ima sladko-grenke skrbi. Po eni strani ga veseli, da mu je delodajalec vplačeval relativno visoke premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ), katerih se je do upokojitve pred letom dni nabralo za 37 tisoč evrov, po drugi strani se sprašuje, kako po obstoječi zakonodaji v celoti do tega denarja. Pri tem opozorimo, da je bil vključen v kolektivno obliko PDPZ in ne individualno, da bi si sam iz svoje neto plače plačeval premije. V drugem primeru bi lahko neomejeno razpolagal s svojim finančnimi sredstvi - bodisi z enkratnim obdavčljivim dvigom, lahko tudi pred upokojitvijo, ali z izplačevanjem kakršnekoli oblike rente, kjer pa se polovični znesek obdavči pri pokojnini nad določenim zneskom pokojnine z rento vred, pri večini upokojencev so te obdavčitve eno- do dvoodstotne. Obdavčitev je sicer enaka, ne glede, ali je premije plačeval posameznik ali njegov delodajalec.

V primeru našega bralca, ki ima nad 1000 evrov pokojnine, bi bila renta delno obdavčena, so mu pa pri njegovi pokojninski družbi pojasnili, da bi pokojninske prihranke do 16 tisoč evrov smel enkratno dvigniti, ker so bila sredstva vplačana do 31. decembra 2012, ko je takratni zakon to omogočal, bi pa plačal šest tisoč evrov davka. Preostalih 21 tisoč evrov bi dobil izplačanih le kot klasične rente, lahko kot dosmrtno rento brez garantirane dobe ali z njo, pri čemer pa bi mesečna renta znašala 115 do 120 evrov. Imel bi še možnost izplačila delno pospešenih rent, ko bi v prvem obdobju bila renta nekaj višja, po poteku tega obdobja pa nižja, kot pri klasičnih rentah. Tu se pojavlja še dilema zbranih zneskov med 5000 in 20.000 evri, ko prav tako ni mogoče enkratno izplačilo, so pa možne pospešene rente, ko se v prvih letih prejemanja rente izplača glavnina privarčevanih pokojninskih sredstev.

Enake rente za moške in ženske

"Izbira pokojninske rente in načina črpanja (enkratno izplačilo ali renta) je odvisna od želja in potreb posameznega člana pokojninskega načrta. Prav tako nekateri preferirajo dedovanje pri renti, nekateri ne, tako da se mora v navedenem primeru član sam odločiti, katera renta najbolj ustreza njegovim potrebam, mi pa mu pomagamo z izračuni vseh rent in pojasnili, da bo razumel vse svoje možnosti. Če pa oseba še ne potrebuje sredstev, je možno, da jih ne črpa in pusti investirane v zajamčenem skladu, kjer ima poleg garancije glavnice garantiran donos, če pa bo v prihodnje potrebovala sredstva, jih lahko vedno črpa," pravi mag. Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A, kjer je bralec dodatno pokojninsko zavarovan.

Renta, okrog 115 do 120 evrov mesečno, se bralcu zdi nizka, morda ker se za moške in ženske izračunava enako, četudi slednje v Sloveniji v povprečju živijo osem let dlje? "Pred leti smo morali ponudniki pokojninskih rent zaradi določil EU preiti na uporabo tablic smrtnosti, ki uporabljajo združene faktorje smrtnosti za moške in ženske, saj zakonodaja ne dopušča razlikovanja med člani glede na spol. Na višine rent ima ob privarčevanih sredstvih največji vpliv starost zavarovanca. V zadnjih letih smo začeli uporabljati sodobnejše tablice smrtnosti, po katerih je predvidena daljša pričakovana življenjska doba, ki se v zahodnem svetu vsako leto podaljšuje, kar imajo tablice upoštevano. Negativno so na višine rent vplivali tudi vse nižji donosi državnih obveznic, ki predstavljajo večinske naložbe rentnih skladov. Nedolgo je recimo donos slovenske državne obveznice znašal sedem odstotkov, danes je negativen," pojasnjuje Vižintin.

Enkratno izplačilo ni namen tega zavarovanja

"S sprejetjem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) leta 2012 se je pri kolektivnem PDPZ omejila možnost enkratnega izplačila privarčevanih sredstev. Enkratna izplačila sredstev, ki jih je plačeval delodajalec, niso v skladu z namenom PDPZ, da si zavarovanec s temi sredstvi zagotovi redni dodatni vir dohodka v starosti ob osnovni pokojnini. Še naprej pa je možno enkratno izplačilo privarčevanih sredstev, zbranih do 31. decembra 2012, po prejšnjih pogojih. Za sredstva, ki so bila vplačana v kolektivno PDPZ po 31. decembru 2012, pa je za enkraten dvig pogoj do trenutno 5120 evrov privarčevanih sredstev ter da je že uveljavil pravico do osnovne pokojnine. Pri tem se celoten znesek enkratnega izplačila upošteva pri obdavčitvi z dohodnino.

Za privarčevana sredstva v okviru kolektivnega PDPZ, zbrana do 31. decembra 2012, in za sredstva, pridobljena po 1. 1. 2013, ki pa so manjša od 20 tisoč evrov, ni določeno razmerje med nizko in visoko pokojninsko rento, le najnižja četrtletna renta mora biti vsaj 30 evrov. Zneski so bili določeni v sodelovanju z vsemi deležniki na področju PDPZ, trenutno pa na tem področju ne razmišljamo o spremembah zakonodaje," povedo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).