Če bo mini davčna reforma, ki jo je vlada maja poslala v obravnavo in sprejem v državni zbor, sprejeta, bo v največji meri povečala dohodke in premoženje najbogatejših, v najmanjši meri pa najrevnejših davčnih zavezancev in s tem prispevala k povečanju dohodkovne in premoženjske neenakosti v Sloveniji, so sklenili člani komisije za nadzor javnih financ. Vlada predlaga spremembe zakona o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb in o DDV.
S spremembami zakona o dohodnini želi povečati splošno olajšavo za 1000 evrov na leto do leta 2025, kar pomeni s sedanjih 3500 na 7500 evrov. Predlagana je tudi uvedba seniorske olajšave za starejše od 70 let. Zavezance, ki so v petem dohodninskem razredu, želi vlada davčno razbremeniti z znižanjem davčne stopnje s sedanjih 50 na 45 odstotkov. Za zavezance, ki imajo dohodke od obresti, dividend, od prodaje nepremičnin in druge dohodke iz kapitala, predlaga znižanje stopnje dohodnine s 27,5 odstotka na 25 odstotkov. Stopnja dohodnine za dohodke od najemnin naj bi se znižala s sedanjih 27,5 odstotka na 15 odstotkov, delež normiranih stroškov, ki jih finančna uprava prizna pri ugotavljanju davčne osnove od najemnin, pa s 15 na 10 odstotkov.
Povečanje splošne olajšave s 3500 evrov na 7500
Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj, so nam pojasnili, da je za leto 2019 (za leto 2020 podatkov še nimajo) nekaj manj kot 1,5 milijona zavezancev za dohodnino, kar je dobrih 95 odstotkov vseh, uveljavljalo splošno olajšavo. Od tega je večina, nekaj manj kot 700 tisoč, uveljavljala le splošno olajšavo. Te olajšave v letu 2019 ni uveljavljalo nekaj manj kot 72 tisoč zavezancev.
Koliko zavezancev, ki so uveljavljali splošno olajšavo, prejema minimalno plačo, po razlagi ministrstva ni mogoče ugotoviti. Ker je bilo med zavezanci, ki niso uveljavljali splošne olajšave, 87 odstotkov takih, ki so imeli dohodke iz opravljanja študentskega dela, je mogoče sklepati, "da le minimalno število prejemnikov minimalne plače ni uveljavljalo splošne olajšave".
Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so nam pojasnili, da bo imela razbremenitev dohodkov od dela s povišanjem splošne olajšave največji vpliv med posamezniki v četrtem in petem dohodninskem razredu. Predlog tako ne sledi cilju razbremenjevanja razvojnega kadra, saj se ta ne uvršča v zgornja dohodkovna razreda. V ZSSS opozarjajo, da je treba razbremeniti plače srednjega razreda, kamor se uvršča tudi ključen kader za razvoj gospodarstva, kar potrjujejo gospodarstveniki sami.
"Iz predlaganih davčnih sprememb pa je razvidno, da gre zopet za razbremenjevanje najbolje plačanih posameznikov in vodilnega kadra z najvišjimi plačami," opozarjajo v ZSSS. Znižanje davčne stopnje v petem dohodninskem razredu s sedanjih 50 odstotkov na 45 odstotkov po njihovi razlagi ob povišanju splošne olajšave pomeni še dodatno davčno razbremenitev posameznikov z najvišjimi dohodki.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, pa pravi, da predlagana sprememba splošne olajšave dviguje neto prejemke zaposlenih ob enakih bruto plačah ter tako stimulira delodajalce k izplačevanju višjih plač (razlika med stroškom dela in neto prejemkov se zniža). Učinek na neto prejemek je odvisen od višine posameznikove bruto plače, tudi olajšav. Z višino bruto plače narašča tudi nominalna razbremenitev. "Vpliv na gospodarstvo je pretežno pozitiven, saj to pomeni bolj motivirane zaposlene, manjše plačne razlike glede na plače v drugih državah, kjer iščejo delo Slovenci in tudi svežo kupno moč, ki bo dodatno prispevala k dvigu dodane vrednosti v trgovini, gradbeništvu, turizmu ter tudi drugih dejavnostih," pojasnjuje Ivanc.
Uvedba seniorske olajšave za starejše od 70 let
Zavezancev, ki so starejši od 70 let, je bilo po podatkih odmere dohodnine za leto 2018 nekaj manj kot 272 tisoč, kar je približno 17 odstotkov vseh zavezancev, so nam pojasnili na ministrstvu za finance. Ob upoštevanju veljavne lestvice in višine splošne olajšave bodo prejemniki pokojnin z uvedbo seniorske olajšave neobdavčeni do dohodka v višini 1433 evrov na mesec, če bo predlog vlade sprejet. Danes ob enakih izhodiščih znaša višina neobdavčene pokojnine 1173 evrov. Med prejemniki starostne pokojnine iz marca 2021 je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) 88 odstotkov imelo pokojnino do 1200 evrov, kar pomeni, da bi s sprejetjem vladnega predloga bilo razbremenjenih okoli 12 odstotkov prejemnikov starostne pokojnine, so nam pojasnili na ministrstvu za finance.
Znižanje davčne stopnje v petem dohodninskem razredu
Glede predloga za znižanje davčne stopnje s sedanjih 50 odstotkov na 45 za zavezance v petem dohodninskem razredu so nam pojasnili, da je bil ta dohodninski razred kot ukrep za javnofinančno konsolidacijo v času finančne in gospodarske krize uveden le za leti 2013 in 2014 s ciljem, da se breme stroškov javnofinančne konsolidacije dodeli zavezancem z višjimi dohodki (nad pet povprečnih plač). V kasnejših letih se je s posameznimi spremembami zakona, ki ureja dohodnino, ta ukrep podaljševal in ohranjal.
Po podatkih odmere dohodnine za leto 2019 je bilo v petem dohodninskem razredu manj kot pol odstotka zavezancev oziroma nekaj več kot 4500. To so zavezanci, ki prejemajo plačo in uveljavljajo le splošno olajšavo, višjo od petih povprečnih plač. "Ob upoštevanju teoretičnih izračunov bodo torej primeroma zavezanci, ki prejemajo plačo v višini petih povprečnih plač in uveljavljajo le splošno olajšavo, plačali za okoli 2400 evrov manj dohodnine (na mesec za okoli 200 evrov)," pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
Znižanje davčne stopnje za dohodke iz kapitala
Glede razbremenitve zavezancev, ki imajo dohodke od obresti, teoretični izračuni ministrstva za finance kažejo, da bi ob znižanju davčne stopnje s 27,5 odstotka na 25 odstotkov povprečno plačali 41 evrov manj dohodnine, prejemniki dividend pa 188 evrov manj kot zdaj. Če bi leta 2019 veljalo, da morajo dohodnino plačati le zavezanci, ki svojo nepremičnino prodajo prej kot po 15 letih, ne šele po 20 letih lastništva, te dohodnine ne bi bilo treba plačati 592 zavezancem, ki so v povprečju plačali 1319 evrov dohodnine. Dohodek iz kapitala, recimo od prodaje delnic, prej kot po 20 letih od nakupa je leta 2019 imelo 1978 zavezancev. V povprečju so plačali 480 evrov dohodnine. Takšnim zavezancem dohodnine ne bo treba plačati, če bo sprejet predlog vlade za skrajšanje dobe lastništva za oprostitev plačila z 20 let na 15.
Glede predloga za znižanje davčne stopnje za zavezance, ki imajo dohodke od obresti, dividend, od prodaje nepremičnin in druge dohodke iz kapitala nam je Bojan Ivanc razložil, da bi, če bi bile predlagane spremembe uveljavljene, več vlagateljev preneslo sredstva na kapitalski trg in jih plemenitilo. Na gospodarstvo je vpliv predvsem posreden in daljnosežen, z večjim potencialnim obsegom sredstev na kapitalskem trgu, ki lahko podprejo rast slovenskih podjetij.
Znižanje stopnje dohodnine za dohodke od najemnin
Če bi bil predlog za znižanje stopnje dohodnine za dohodke od najemnin s sedanjih 27,5 odstotka na 15 odstotkov in za znižanje deleža normiranih stroškov, ki jih finančna uprava prizna pri ugotavljanju davčne osnove od najemnin, s 15 na 10 odstotkov, v veljavi leta 2019, bi zavezanci tega davka v povprečju plačali 260 evrov manj. "Zavezanec, ki ima 1000 evrov dohodka iz dajanja premoženja v najem, trenutno plača davek v višini 234 evrov od davčne osnove v višini 850 evrov (zmanjšanje za normirane stroške v višini 15 odstotkov). Po predlogu vlade pa bo plačal 135 evrov davka od davčne osnove 900 evrov," so nam pojasnili na ministrstvu za finance.
Kako bi nadomestili izpad prihodkov?
Ne gre za razbremenitev dela, ampak najvišjih dohodkov, opozarja sociolog Marko Kržan. Če se bo davčna reforma dovršila do leta 2025 ob splošni olajšavi 7500 evrov, bi se direktorju s plačo 10 000 evrov dohodek povečal za 711 evrov, delavcu s povprečno plačo za 86 evrov, upokojencu s povprečno pokojnino pa nič. Ob tem bi se z davčno reformo in socialno kapico prihodki države in občin že leta 2022 znižali za 248 milijonov evrov, zaradi socialne kapice bi se prihodki ZPIZ in ZZZS znižali za 150 milijonov evrov. Izpad javnih prihodkov bi bil tako blizu milijardo evrov letno.
Kržan v komentarju pojasnjuje, da se izpad ne bo nadomestil z višjo rastjo BDP, potrošnjo in zaposlenostjo, kot trdijo predlagatelji. Če bi se ves dodatni dohodek porabil za blago in storitve v Sloveniji, bi se z DDV-jem v proračun vrnilo le 10 do 20 odstotkov. Glede novih delovnih mest pa pove, da bi za nadomestitev izpada 248 milijonov evrov bilo potrebnih več kot 90.000 novih delovnih mest s povprečno plačo, kar presega število vseh brezposelnih v državi (ob tem da dve tretjini zaposlenih prejema nižjo plačo od povprečne).
Kržan pojasnjuje, da je v Evropi precej držav, ki imajo že dalj časa uvedeno socialno kapico (Bolgarija, Romunija, Bosna in Hercegovina), ampak to ni prineslo razvoja, novih delovnih mest in višjega standarda. Nasprotno, to so še vedno najrevnejše države z visokimi stopnjami revščine in izseljevanja, opozarja sociolog. (al)
V ZSSS pa pravijo, da so dohodki od kapitala in dajanja premoženja v najem v Sloveniji v primerjavi z državami EU obremenjeni podpovprečno. Namesto da bi država prav tu iskala nadomestilo za izpad zaradi dohodnine, se s takšnim ukrepom zmanjševanja obdavčitve kapitala zgolj oddaljujemo od cilja pravičnejše davčne obremenitve med delom in kapitalom oziroma dohodki iz premoženja. "Sedanja stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala bi se zato morala povišati in ne znižati, enako velja tudi za stopnjo dohodnine iz dajanja premoženja v najem," so nam pojasnili v ZSSS.
Uveljavitev predlaganega znižanja dohodnine za dohodke od najemnin bi spodbudila najemni trg, zmanjšala oddajanje nepremičnin na črno. Spremembe pri dohodnini so še posebno dobrodošle za starejše ljudi, ki so pogosto tisti, ki oddajajo nepremičnine, pravi Bojan Ivanc. Predlagane spremembe zakona o dohodnini podpirajo tudi na obrtno-podjetniški zbornici.
"Za izračune, ki bi služili kot podlaga za predlagano 'davčno reformo', bi bilo treba izvesti celo študijo. Verjetno bi bila zanjo potrebna kakšna dva meseca. Oceniti je treba elastičnosti (odziv) davčnih zavezancev na znižanje davčnih stopenj. Koliko bodo povečali povpraševanje, koliko prihranke, kako je z elastičnostjo povpraševanja potencialnih kreditojemalcev po kreditih? Ali se bodo prihranki, nastali z znižanjem davčnih stopenj, 'odlili' v tujino," nam je pojasnil France Križanič, raziskovalec na Ekonomskem inštitutu pri Pravni fakulteti in nekdanji minister za finance.
Izkušnje po njegovih besedah kažejo, da ekonomija ponudbe (znižanje davkov z namenom povečanja porabe in dodatnega povečanja gospodarske dejavnosti ter bruto domačega produkta) ne daje pričakovanih učinkov. To se je najlepše (najbolj drastično) pokazalo v prvi fazi izvajanja reaganomike. Globoki recesiji, ki jo je povzročila, je sledilo spodbujanje gospodarske dejavnosti z velikimi javnimi izdatki (oboroževalna tekma), financiranimi z javnofinančnim primanjkljajem. Minister za finance Andrej Šircelj je v podobni davčni reformi (znižanje davčnih stopenj), kot jo predlaga sedaj, sodeloval že leta 2005 in 2007, pravi Križanič. Skupni učinek je bil zmanjšanje potencialnih javnofinančnih prilivov za dobrih 900 milijonov evrov (cene 2009).
Obiščite spletno stran brez oglasov.
