Izredna seja v Žalcu: Polivanje gnojnice, a tokrat ne po vodnih virih

Rozmari Petek Rozmari Petek
07.10.2022 21:43
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinsek

V Žalcu so se v petek popoldne na izredni seji zbrali žalski svetniki. Tema: pitna voda. Izredno sejo je sklical kar žalski župan Janko Kos, in sicer zato, ker je k temu (kot smo že včeraj poročali) pozival poslanec Aleš Rezar. Poslanec je sam ne more sklicati, žalski župan pa ni nameraval čakati, da zahtevo za sklic vložijo svetniki (sklic seje bi lahko zahtevalo osem svetnikov). "Saj obveščanja ni nikoli preveč," je dodal Kos. To je bilo uvodno pojasnilo.

Sledila so pojasnila direktorja Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec Janeza Primožiča. Še enkrat je opisal celotno kronologijo dogodkov, od tega, da je dozirnik za klor nehal delovati že v petek, da je nekaj z vodim virom, s katerim se napaja Šempeter in del Polzele ter Prebolda, narobe pa so posumili šele v ponedeljek na podlagi klica iz vrtca. Pa da so potem po svojih najboljših močeh poskušali obvestiti uporabnike. Opisal je, da so naredili notranji nadzor, ki je že končan. Čakajo le še poročilo, ki pa bo gotovo do torka, ko se na seji srečajo župani občin soustanoviteljic JKP Žalec.

Nekoliko bolj podrobno kot do sedaj je opisal, da se omenjeno črpališče napaja iz treh virov. Iz vseh treh virov so odvzeli vzorce, da bodo videli, kateri vir je kriv, a tudi te rezultate še čakajo. Pa da je dozirnik za klor nehal delovati, ker je v napravo zašel zračni mehurček. Naprava je tako še vedno obratovala, a ni opravljala svoje funkcije, zato ni signalizirala napake. Manj kot v eni uri po klicu z vrtca so napako odpravili. "V normalnih pogojih je en dan dovolj, da se sistem ponovno vzpostavi. A dokler ne dobimo s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) podatek, da je z vodo vse b. p. (brez posebnosti), jo je še potrebno prekuhavati," je pojasnil Primožič. S strani NIJZ čakajo še odgovor, kakšne posledice lahko bakterije pustijo na človeku.

Možni viri onesnaženja

Dodal je še, da so temeljito preiskali vse tri vire, a zunanjega onesnaženja ni bilo videti. Dva zajetja sta sredi gozda, je še pojasnil, eden pod kmetijo. Je pa ob tem hkrati opozoril, da ne gre na prvo žogo obtožiti prvega kmeta. Lahko, da je pri komu že dlje časa puščala greznica, pa je šele minulo obilno deževje sprožilo onesnaženje. Lahko, da kdo nima vgrajenega nepovratnega ventila, pa je nazaj v sistem pritekla gnojnica. Možna je tudi onesnaženje zaradi kadavrov, je našteval.

"Dejstvo je, da je fekalno onesnaženje tisto, ki je povzročilo težave. Tudi, če bi naprava, ki dozira klor, delovala, bi klor uničil le nekatere bakterije, ne pa vseh. Temeljni vzrok ni okvara, temveč fekalni izvor," je poudaril Primožič in naštel vrsto ukrepov, s katerimi se bodo v prihodnje zavarovali pred podobnimi težavami. Od vsakodnevnega pregledovanja koncentracij klora na vseh vodnih sistemih do izboljšanja sistema alarmiranja. Pa tudi dodatnih prijav odjemalcev vode v sistem sms obveščanja. Trenutno namreč vsi niso prijavljeni v ta sistem.

Zakaj niso kar zaprli vode

"Niste me prepričali, da po najboljših močeh obveščate javnost. A o tem bodo govorili na torkovi seji ustanovitelji," je komentiral Kos in dodal, je potrebno vzpostaviti takšen sistem obveščanja, da "če pride do, oprostite izrazu – 'sranja', da ljudje te vode ne bodo pili. Vse to se ne sme več zgoditi, pa če hodite ročno preverjat vsako lokacijo." Še bolj jedrnat na temo obveščanja je bil občan Sebastjan Weber. "Niste na vse načine poskušali obvestiti uporabnike vode. Jaz bi se peljal od hiše do hiše. Sam sem informacijsko pismen, pa do vašega obvestila nisem prišel. Zakaj niste potem vsaj zaprli vode. To bi bilo najlažje. Potem bi vas vsi klicali in bi vsem lahko povedali, kaj se je zgodilo. Obstajajo sistemi, kjer napak ne sme biti. Voda je ena tistih."

Rošade direktorjev

"Po bitki smo vsi generali. Vso 'gnojnico' sedaj zlivamo na direktorja JKP, ki je pred devetimi meseci sedel na vroči stol," se je za direktorja JKP zavzel svetnik Jože Krulec in opomnil, kako so pred dobrim letom politiki "rezali" prejšnjega direktorja, odslovljen je bil tudi tehnični direktor JKP, je opomnil. "Od maja do decembra lani smo imeli cele kolobocije, kdo bi bil direktor. Zato moramo vsi prevzeti odgovornost. Tudi soustanovitelji," je pozval in dodal, da naj v vmesnem času, ko vode še kar ni dovoljeno piti, pomagajo ljudem morda vsaj s cisternami, plastenkami vode, da ne bodo imeli dodatnih stroškov.

"Refleks zapoznele pokončnosti"

Ideja, sicer všečna, vendarle ni prišla do sklepa. Obstala je v zraku, kot je v zraku obstalo tudi vprašanje, čemu je sploh ta izredna seja pripomogla. Pobudnik izredne seje (podal je predlog še za sklic izredne seje z enako vsebino na Polzeli) Aleš Rezar je še enkrat poudaril, da to ni bila politična poteza pred lokalnimi volitvami, na katerih sodeluje, temveč čuti ob tem odgovornost in zaskrbljenost. Med drugim je tudi sam občutil tegobe zaradi onesnažene vode, polzelski župan Jože Kužnik pa je pomoč iskal celo na urgenci. "Za las smo se izognili katastrofi," je poudaril, saj so bili med okuženimi tudi dojenčki in nosečnica. Če to ni bila politična poteza, potem je pa to vsaj "refleks zapoznele pokončnosti," je njegove trditve komentiral Kos, braslovški župan Tomaž Žohar pa je na poslanca Rezarja apeliral, naj jim pomaga razrešiti težave, ki jih imajo s pristojnimi na ministrstvih ob gradnji vodovodnega sistema in kanalizacije. Za gradnjo kanalizacije so denimo dobili zagotovilo o sofinanciranju v višini 3 milijone evrov, od tega so do sedaj prejeli le 15 tisoč evrov, pa je projekt v teku že poldrugo leto.

Je voda uporabna vsaj za pranje?

Vse to občane, ki po večdnevnem bruhanju, driskanju in povišani temperaturi komaj prihajajo k sebi, ni pomirilo. "V Šempetru se že zbirajo podpisi, da se bo šlo v tožbo," je dejala občanka Vesna Melavšek in ponovno omenila slabo obveščanje, ki predvsem starejših ne doseže. Opisala je, da je njen sin imel tako hude bolečine, da je mislil, da bo kar umrl. Še zdaj si ne upa jesti, je dodala. Predvsem pa vse hudo moti, da še vedno ni jasno, ali lahko uporabljajo vodo ali ne. Niti, ali jo lahko uporabljajo za pranje. A odgovora na to ni upal dati nihče. Vsi čakajo, da NIJZ analizira še zadnji vzorec.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta