"Vrnili se bomo v sam pekel. V pesem, ki je nastala v času, ko so vse muze utihnile," večer, na katerem Jani Kovačič prepeva pesmi zapornikov iz koncentracijskih taborišč, napove direktor Muzeja novejše zgodovine Celje Tone Kregar. Jani Kovačič je v svoji zvočni knjigi in albumu Orfej iz pekla prepesnil 24 pesmi, ki jih je kot zapornik v taborišču Sachsenhausen zbral poljski glasbenik Aleksander Kulisiewicz. V taborišču je bil od leta 1939 do 1945.
Nekateri so glasbo zasovražili, drugim je dala moč
Pesem je imela za bodečo žico dvojno vlogo, pojasnjuje Kovačič. Poklicne glasbenike so nacisti zbrali v orkester, ki je moral z igranjem zapornike pospremiti v krematorij. "Res so imeli boljše pogoje od drugih zapornikov, a se jim je glasba zagnusila," pojasni kantavtor in profesor filozofije na Gimnaziji Bežigrad. "So pa nacisti skušali vsakomur odvzeti voljo do glasbe. Preprostim ljudem, med njimi so bili tudi nepismeni, je bila ljudska glasba edini stik z domom. Nacisti so jih zato zaničevali. Ampak njih je glasba držala pokonci," poudari razliko.
Popevke iz taborišč
Tako so si izposodili znane melodije - popevk ali ljudskih napevov - in jim na prepovedanih srečanjih dodali besedila, ki so odsevala življenje v taborišču. Vedre melodije so tako dobile moreča besedila. Melodijo je dobila Črna noč pesnice Zofie Karpińske, ki je tudi v taboriščih pisala ljubezenske pesmi. Pivska napitnica je postala Tango truplonoscev. Trenutke pred gotovo smrtjo so spesnili v Smrti tango in ga uglasbili v melodijo tanga, ki ga je leta 1939 poslušal sam Hitler. "Tango je izjemno sentimentalen. V smislu: če me ne boš ljubila, bom umrl. Oni so iz tega naredili zares krvavo pesem. Smrti tango se v taborišču malo drugače sliši, kot če te deklica ne mara," pravi Kovačič.
In vendar so premogli humor. Težka sporočila so opremili z ironijo in posmehom. "Zavedali so se, kaj se dogaja okoli njih. Humor kaže, da so to intelektualno presegli in iskali nove rešitve," pravi Jani Kovačič in še dodaja, da so zaporniki živeli od novic in za novice, ki so se nekako razširile. V taboriščih so tako zmage Rdeče armade navdihnile pesem, ki v podtonu smeši Hitlerjevo impotenco. Norčevali so se iz dejstva, da v taborišču vsi skupaj, ne glede na to, kaj so bili pred vojno, pometajo šajzhaus - stranišče.
Spomin na skupnost, ki si je na ilegalnih srečanjih dajala pogum in duška
