Žana Vertačnik
"Mislim, da je prav, da si na prvem takem srečanju povemo brez dlake na jeziku. Verjamem, da je vsaka stran slišala in da se bomo na naslednjih srečanjih, če bodo, lahko pogovarjali veliko bolj konstruktivno, seveda o konkretnih vsebinah, zato tako srečanje pozdravljam," je po za javnost odprtem posvetu pri predsedniku države Borutu Pahorju o načelu delitve oblasti ocenila ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Prvo tovrstno srečanje v samostojni Sloveniji se je sicer odvilo kot odziv na pismo, ki ga je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič letos avgusta naslovil na predsednika države, v njem pa opozoril na neprimerno komunikacijo med tremi vejami državne oblasti. Slovenija, kot vse moderne demokratične družbe, temelji na vladavini prava, ki zahteva, da so izvršna, zakonodajna in sodna veja oblasti ločene, je Pahor odprl razpravo in dejal: "Ločenost oblasti ne pomeni njihove izoliranosti, predpostavlja sodelovanje, dialog. Seveda pa mora biti vsak odnos, tudi dialog, med temi vejami oblasti spoštljiv in zadržan, konstruktiven, spoštovati mora dostojanstvo in samostojnost drugega."
Predsednik vrhovnega sodišča Florjančič je izpostavil, da je zanj kot predstavnika sodne veje oblasti bistveno, da vidijo, kje in kako so razmerja vzpostavljena med zakonodajno in izvršilno na eni ter sodno vejo na drugi strani. "V zvezi z izvršilno oblastjo menim, da je vse prevečkrat izražen podcenjevalen ali drugače neprimeren odnos do sodne veje oblasti. Ne gre toliko za relacije z ministrstvom za pravosodje, s katerim prav zgledno sodelujemo, gre za druge nivoje izvršilne veje oblasti," je povedal in izzval, ali res ni mogoče poiskati drugih vzvodov komunikacije kot pa javno etiketiranje in omalovaževanje sodnikov ter s tem sodne veje oblasti. Med drugim je problematiziral s sodstvom in pravosodnim resorjem neusklajeno ravnanje zunanjega ministrstva, ko je evropskim institucijam posredovalo poročilo o stanju slovenskega sodstva.
Oster je bil zlasti premier Janez Janša, ki je povedal, da mu sprva ni bilo povsem jasno, o čem bo tekla beseda, razen iskanja formalnih odgovorov na neke zagate. Da s seznama povabljenih vidi, da gre predvsem za vprašanje sodne veje oblasti, je nato povedal. Ocenil je, da če so veje oblasti med seboj ločene, verjetno ni prepovedano izrekati kritiko: "Nekaj časa smo celo poslušali, da je treba vse, kar naredi sodstvo, spoštovati, ne da je treba upoštevati, ampak spoštovati, kar je to vejo oblasti postavljalo nekje nad papeža, na piedestal popolne nezmotljivosti in nedotakljivosti." Precejšen delež govora je namenil dogodkom izpred desetletij in puščico poslal proti predsedniku vrhovnega sodišča: "Torej pred 32 leti smo imeli nek sodni sistem in kazensko pravo, ki je bilo formalno opredeljeno kot orodje za uničevanje razrednega sovražnika. Gospod Florjančič temu pravi, da so se dogajale tudi sodne zmote. Mislim, da je ravno v tem diametralno različnem pogledu na to, kaj je sodna zmota, tudi bistvo problema, o katerem govorimo."
V razpravo je potegnil tudi petkove proteste in dejal, da tam protestirajo tisti, ki branijo svoje privilegije ter zlorabljajo citat Thomasa Jeffersona "Ko krivica postane zakon, je upor dolžnost". Nato je Janša povedal: "Če vi sami v sodstvu ne boste sposobni neke resne refleksije situacije in reforme in samo-korekcije, ker politika tega verjetno ni sposobna, potem bodo protestirali tisti, ki jim uničujete življenja. To bodo drugačni protesti." Navedel je primer slovaškega parlamenta, ki da ima na klopeh poseben zakon, ki spreminja nekaj več kot 20 predpisov s področja sodstva in pravosodja in dela tisto, za kar bi pobudo po njegovih navedbah moralo dati sodstvo. Naj v sodstvu slednje preučijo, jim Janša predlaga, hkrati pa še, naj se odprejo javnosti, da lahko ljudje spremljajo, kako se sodi.
