Voditelji članic EU so se danes prvič pogovorili o predlaganem svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa, ki vključuje pandemično prilagoditev prihodnjega večletnega proračuna unije v vrednosti 1100 milijard evrov in nov načrt za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Preboja ni in niti ni bil pričakovan. Tokratni vrh je bil stopnica do dogovora v juliju.
Premier Janez Janša je izpostavil nujnost dogovora o svežnju ukrepov za okrevanje pred poletnimi počitnicami. "Vsakršno odlašanje bi negativno vplivalo na finančne trge. Trenutno razmeroma ugodnejša situacija pandemije nas ne sme zavesti, saj se lahko položaj hitro spremeni," piše v sporočilu za javnost, ki so ga po vrhu posredovali iz premierjevega kabineta.
"Vsak teden lahko pomeni nekaj milijard," je opozoril Janša in izrazil podporo predlogu Evropske komisije. Izpostavil je potrebo po osredotočenosti na ključni cilj svežnja ukrepov za okrevanje, se pravi na pomoč članicam, ki so bile najbolj prizadete in imajo najmanjšo zmožnost okrevanja, pri čemer je pomembno, da razporeditev sredstev med članice temeljiti na načelih solidarnosti in poštenosti.
Premier je močno podprl dodatna sredstva za kohezijsko politiko, razvoj podeželja in sklad za pravičen prehod, saj bodo pripomogla k učinkovitemu soočanju s takojšnjimi posledicami pandemije covida-19, prispevala pa bodo tudi k potrebnemu prehodu k zelenemu gospodarstvu in k obnovi podeželja.
Izpostavil je tudi, da se ne sme pozabiti na še vedno odprta vprašanja glede večletnega finančnega okvira. Opozoril je zlasti na to, da uporaba novih statističnih podatkov negativno vpliva na višino kohezijskih sredstev, ki bi jih prejela Slovenija, in izrazil jasno pričakovanje, da se ta problematiko obravnava v nadaljnjih pogajanjih in najde ustrezna rešitev.
"Pandemija je EU močno prizadela. Sedaj je na preizkusu naša vodstvena sposobnost. Potrebujemo pravočasne in robustne rešitve, pri katerih pa ne gre le za zadosten finančni obseg sredstev, ampak tudi za zaupanje in potreben optimizem za skupno prihodnost," je sklenil svoj nastop.
Vsi udeleženci so se danes strinjali, da je predlog komisije dobra podlaga za nadaljnja pogajanja, ki naj preidejo v bolj intenzivno fazo. V juliju naj bi predsednik Evropskega sveta pripravil pogajalski predlog, sledil pa naj bi vrh v Bruslju s ciljem dogovora še pred poletnimi počitnicami, da bi bil celoten sveženj povsem operativen že od začetka prihodnjega leta, so še zapisali v premierjevem kabinetu.
Brez preboja glede svežnja za ukrepanje
"Konsenz se poraja, kar je zelo pozitivno, a obenem ne podcenjujemo težav," je razpravo povzel predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Zdaj prehajamo v drugo fazo. Pogajali se bomo," je dejal.
Michel naj bi sicer po neuradnih napovedih po današnjem vrhu najprej opravil dvostranske pogovore s članicami in še enkrat preveril njihova ključna stališča, nato pa naj bi pred julijskim vrhom predstavil "konkretne predloge". Šele na tej podlagi bo dejansko mogoče začeti prava pogajanja.
Pred današnjim zasedanjem je Michel izpostavljal, da se poraja konsenz glede petih točk: da EU potrebuje izjemen odziv na krizo brez primere, da se ta financira z zadolžitvijo komisije na finančnih trgih, za kar se dvigne prag lastnih virov, da se osredotoči na najbolj prizadete sektorje in regije, da se proračun in sklad obravnava skupaj ter da se ohrani zelene in digitalne ambicije.
Viri pri EU so izpostavljali zlasti dvig praga lastnih sredstev, ki bo omogočil financiranje okrevanja in je tako temelj svežnja. Če se danes doseže dogovor o tem, bo to pomemben prvi korak, so govorili pred zasedanjem.
A na podlagi izjav Michela in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen po vrhu je mogoče sklepati, da med voditelji ni jasnega konsenza glede dviga zgornjega praga lastnih virov.
Von der Leynova, ki je sicer ocenila, da je bila prva razprava zelo pozitivna, je namreč poročala le o soglasju glede tega, da resnost krize upravičuje ambiciozen skupen odgovor, ki bo vključeval solidarnost, naložbe in reforme. Izpostavila je še veselje, da se mnogi zavzemajo za čimprejšnji dogovor pred poletnim premorom, ter veliko podpore zeleni in digitalni razsežnosti. Ocenila je, da je mogoče doseči konsenz, če ne bodo izgubili izpred oči širše slike.
V povezavi z dvigom praga lastnih sredstev, ki je bistvo svežnja, saj na njem temelji financiranje okrevanja, je von der Leynova dejala le, da ta ukrep terja soglasje voditeljev, potrditev Evropskega parlamenta in nacionalne ratifikacije, zato je pomembno voditeljem zagotoviti tehtne argumente. Prepričana je sicer, da se članice zavedajo, kako pomembno je to za vse.
Michel je izpostavil strinjanje glede potrebe po izjemnem odzivu ter osredotočenosti na najbolj prizadete sektorje in regije. Glede dviga praga lastnih sredstev je dejal, da obstaja "pozitiven pristop", vendar da je bilo opaziti, da nekatere teme ostajajo kompleksne in težke.
Za druga ključna vprašanja, zlasti glede obsega sklada za okrevanje in večletnega proračuna, razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili, ključa za izračunavanje nacionalnih ovojnic ter vprašanja novih lastnih virov in rabatov, pa je bilo že pred zasedanjem jasno, da bodo ostala odprta in da se jih bodo resno lotili šele na fizičnem vrhu.
Ob začetku današnjega vrha so se sicer vrstila svarila, da si EU ne more privoščiti zamud pri sprejemanju svežnja za obnovo Evrope po pandemiji covida-19. Zasedanje se je po poročanju Bloomberga začelo z opozorilom predsednice Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde, da so finančni trgi mirni le zato, ker pričakujejo dogovor o zajetnem svežnju za okrevanje, in da se bo vzdušje spremenilo, če dogovora ne bo.
