Poslanka Anja Bah Žibert (SDS) je v okviru poslanskih vprašanj na današnji seji DZ predsednika vlade vprašala, ali načrtujejo še kakšne ukrepe v povezavi z epidemijo covida-19 v Sloveniji. Ob tem je Janša med drugim pojasnil, da stroka v teh dneh preverja, ali je možno ob določenih ukrepih doseči, da bi lahko že v oranžni fazi vsaj izmenično po dnevih ali tednih omogočili šolanje v šoli tudi za dijake prvih, drugih in tretjih letnikov. Ti se namreč za razliko od osnovnošolcev in dijakov zaključnih letnikov še vedno šolajo doma in, kot je pojasnil premier, "že mesece niso bili fizično v šoli".
Druga dilema, s katero se ukvarjajo, pa je po besedah predsednika vlade povezana z morebitnim hitrim širjenjem novih različic koronavirusa pri nas v prihodnjih tednih. Po njegovih pojasnilih se tu postavlja dilema, ali tvegane stike zmanjševati glede na predviden semafor ukrepov, ki ga je pripravila vlada, ali ukrepe za krajši čas bolj zaostriti in zaustaviti javno življenje, kot se je to zgodilo v Veliki Britaniji in na Češkem.
Zaprtje po besedah Kurza izgubilo smisel
V Avstriji z vsakim dnem več okužb, smo poročali konec februarja, a je tedaj kancler Sebastian Kurz ocenil, da strogo zaprtje države ni več smiselno. Kot je dejal, je postalo v Avstriji očitno, da po šestih tednih zaprtja to preprosto nima več nekega učinka. Ljudje so se vse manj držali pravil, vse več dejavnosti, ki so bile na papirju prepovedane, se je selilo v zasebno sfero. "Zaprtje, pri katerem nihče ne sodeluje, pa seveda nima nobenega smisla," je ocenil Kurz in izrazil razumevanje, da so ljudje po letu dni boja z epidemijo utrujeni in frustrirani.
Kot je pojasnil, tu ne gre samo za strokovno, ampak tudi politično odločitev.
Pri tem je poudaril, da je cena za ustavljanje virusa premo sorazmerna z angažmajem večine. Po njegovih besedah so tako nekatere stvari lahko sproščene in se opravljajo, "če deležniki to opravljajo resno in se držijo ukrepov".
Tudi o gostinstvu
Poslanec Zmago Jelinčič (SNS) je Janšo opozoril, da je gostinstvo ena najbolj prizadetih panog v epidemiji, medtem pa se ljudje, željni druženja, zbirajo po garažah brez mask in drugih zaščitnih ukrepov. Kdaj se bodo odprli gostinski lokali, je vprašal in predlagal, naj se najprej odprejo terase gostinskih lokalov, prepoved gibanja v nočnem času pa zamakne na 22. uro.
"Le od nas je odvisno, kako hitro bodo terase odprte," je odgovoril Janša in dodal, da niso odprte gostilne v nobeni državi, kjer je povprečno število okužb podobno kot pri nas. Vlada je sicer razmišljala, da bodo lahko v regijah z boljšo epidemiološko sliko lahko postopoma sproščali omejitve na področju gostinstva in obalno-kraška regija, ki je bila v prvem valu najboljša, bi morala biti prva.
Janša je v okviru odgovora na poslansko vprašanje Alenke Bratušek (SAB) o učinkih in posledicah sprejetih protikriznih ukrepov med drugim odgovoril tudi na navedbe o visoki umrljivosti zaradi covida-19 v Sloveniji. Znova je zanikal, da v Sloveniji umre največ ljudi s covidom-19, ob tem pa poudaril, da bodo statistike nekaj veljale takrat, ko bo epidemija končana. Preštevati mrtve prej, preden je epidemija končana, delati statistike in se v zvezi s tem "politično izpostavljati" pa je po Janševem mnenju kratkovidno.
V odgovoru na navedbe Bratuškove je Janša tudi zanikal, da je imela Slovenija šole v času epidemije zaprte najdlje, saj so jih imeli bistveno dlje zaprte že v sosednji Italiji. Prav tako so po njegovih navedbah v različnih državah različni pristopi, zato je vprašanje, ali je šola, kjer gredo učenci v šolo enkrat na teden, sicer pa so doma, zaprta ali odprta. Zatrdil je, da v Sloveniji ni bil izgubljen niti en šolski dan, ker se je ministrstvo za izobraževanje za drugi val organiziralo, da so se lahko vsi učenci in dijaki šolali na daljavo. "Šolsko leto ni izgubljeno in če bo kaj manjkalo, se ga da tudi podaljšati, če je to takšna katastrofa. Mislim, da bodo šolniki navdušeni nad tem in da bodo to z veseljem naredili," je še dodal premier.
Alojz Ihan opozarja
Alojz Ihan z Inštituta za makrobiologijo in imunologijo je v TV Odmevih opozoril, da bi bil lahko zlasti nevaren vdor južnoafriške različice virusa. Ta lahko namreč znova okuži tiste, ki so covid-19 že preboleli in cepljene. Katastrofa bi bil zlasti vdor v bolnišnice, kjer bi se lahko okužilo sicer že cepljeno osebje, ki bi nato okužbo prenašalo na bolnike.
Čeprav lahko za južnoafriško različico virusa zbolijo tudi osebe, ki so bile že cepljene, pa Ihan opozarja, da so cepljeni v tem primeru zaščiteni pred težjim potekom bolezni.
