Najbolj osovraženo ime v Evropi je trenutno najbrž Boris. Naj mi oprostijo vsi Borisi, ki jim nič ne manjka, ki so prijazni, delovni, ljubeči, pa tudi vsi, ki ne izstopajo po naštetih lastnostih, ker niso nič krivi. Seveda, gre za ciklon, ki je naredil toliko hudega po Evropi. In zakaj sploh poimenovati ciklone s človeškimi imeni? Zgled je seveda onkraj Atlantika, kjer tamkajšnje tropske ciklone poimenujejo s človeškimi imeni – najprej so imele to čast le ženske, potem pa so tudi moška imena postala enakopravna. Zakaj tako? Če jih v sezoni nastane kar nekaj (niso vsi tropski cikloni taki, ki bi povzročali vremenske katastrofe, nekateri hitreje oslabijo in na kopnem povzročajo le močnejše nalive in veter brez večjih posledic), jim lažje sledimo, če imajo imena. Verjetno si lažje zapomnimo človeška imena kot neke abstraktne šifre ali pa številke, lažje jih ločimo med sabo. Hitro vemo, kateri so bili najhujši in podobno. Enako je tudi s pacifiškimi tajfuni (tako tajfuni kot hurikani so tropski cikloni, poimenovanje je pač stvar tradicije, jezika …).
V Evropi so take vremenske tvorbe precej redkejše, sploh so bile redke v preteklosti. Če se je govorilo o močnem ciklonu, ki je povzročil veliko škodo, se je vedelo, za kateri ciklon gre, četudi ni imel imena: "tisti iz leta 1990", na primer. Ker pa postajajo pogostejši, nam postaja lažje, če jih tudi v Evropi poimenujemo. Imena si vsako leto sledijo po abecedi. Zdaj smo pri B. Morda se spomnite Katrine, ki je potopila New Orleans v ZDA. Oni so takrat prišli do K (ne spomnim se, ali se je pri tej črki tudi končalo), iskreno upam, da mi ne bomo oziroma da bo ostalo pri Borisu. Čeprav so jesenski cikloni lahko globoki, kar pomeni, da je zračni tlak v središču res nizek, posledično so tudi vetrovi močnejši, pa seveda še vse ostalo, kar spremlja ciklone, tako da ni ravno malo možnosti, da bi letos nastal še kakšen.
Ker se ozračje segreva, se povečuje izhlapevanje, in ker se prav ob kondenzaciji vodne pare sprošča veliko energije, ki "poganja" vremenske tvorbe, je torej te energije v povprečju vedno več, zato je tudi več možnosti za močne ciklone, za močne nalive, močan veter in podobno. To ni ravno luč na koncu predora, bolj smo pri kopanju predora zašli iz smeri in kopljemo vse bolj v tla, kar nas ne bo pripeljalo na svetlo. Kako spremeniti smer kopanja, lahko sicer slišimo iz ust znanstvenikov, svetovne meteorološke stroke, a podjetje, ki koplje predor, veliko zasluži s kopanjem in zato noče spremeniti smeri, ker bi prehitro prišli na svetlo in bi zaslužek usahnil. Mi pa pri tem marljivo pomagamo v upanju, da bo že kako. In kako bo, nam je malce nakazal Boris. Ti grdi Boris!
Obiščite spletno stran brez oglasov.
