Darja Kocbek
Gibanja v državnem proračunu so bila lani slabša kot v letu 2022, v redni mesečni informaciji ocenjuje fiskalni svet, ki ga vodi dr. Davorin Kračun. Poslabšanje je v prevladujoči meri izhajalo zlasti iz višje rasti odhodkov za plače zaposlenih v javnem sektorju in transferov v sklada socialnega zavarovanja, predvsem v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Deloma je na poslabšanje vplivala tudi nižja rast prihodkov, zlasti nekaterih ključnih davčnih prihodkov ob umirjanju gospodarske aktivnosti in inflacije.
Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2023 znašal nekaj manj kot 2,3 milijarde evrov, brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov pa 656 milijonov evrov. Za ukrepe, povezane z epidemijo, je bilo lani izplačanih 308 milijonov evrov, za ukrepe za blažitev draginje 786 milijonov evrov in ukrepe za odpravo posledic poplav pa 543 milijonov evrov.
Rast prihodkov od DDV, ki je glavni vir prihodkov državnega proračuna, se je lani upočasnila. Ključni razlog za to je, da ljudje manj trošijo. Rast ostalih dveh ključnih davčnih prihodkov se je lani okrepila. To velja zlasti za prihodke od trošarin, saj je znižanje cen energentov na svetovnih trgih omogočilo dvig trošarin brez vpliva na dvig maloprodajnih cen. Povečale so se tudi trošarine na tobačne izdelke. Rast prihodkov od dohodnine se je ob nadaljnji davčni razbremenitvi in neusklajevanju lestvice dohodninskih razredov z inflacijo lani nekoliko povečala predvsem zaradi nadaljnje krepitve nominalne rasti plač.
Privisoka ocena realizacije
Fiskalni svet vnovič opozarja, da je ministrstvo za finance ob pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025 lani jeseni vnovič občutno previsoko ocenilo realizacijo za leto 2023. To je vodilo v precenjeno projekcijo ravni "očiščene" porabe (to je porabe brez upoštevanja interventnih ukrepov) tudi za leto 2024. "Ta v določeni meri ni osnovana na trenutno veljavnih ukrepih in omogoča sprejemanje dodatnih diskrecijskih ukrepov s trajno negativnim vplivom na javnofinančni položaj tudi znotraj zastavljenih meja sprejetega proračuna," opozarja fiskalni svet. Sprejeta sprememba proračuna za leto 2024 na osnovi dejanske realizacije za leto 2023 omogoča 5,8-odstotno rast "očiščene" porabe v letu 2024, v primerjavi s predhodno oceno realizacije pa je nakazovala rast le v višini 1 odstotka.
Neustreznost proračunskega načrtovanja po razlagi fiskalnega sveta nakazuje tudi dejstvo, da ministrstvo za finance sprejetemu proračunu za leto 2024 ni ustrezno prilagodilo proračunskih bilanc. Najbolj občutne spremembe se nanašajo na solidarnostni prispevek za sanacijo po poplavah, ki je bil v procesu sprejemanja proračuna ukinjen, na spremenjeno vrednost povprečnin in delno uskladitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom z inflacijo, ki v osnutku proračuna ni bila predvidena. Ti transferji naj bi se letos glede na razpoložljivo proračunsko bilanco ministrstva na finance in lansko realizacijo kljub temu znižali za 10,2 odstotka, kar ni realistično.
Ob 4,2-odstotni inflaciji v lanskem letu se bodo namreč verjetno povečali, kar bi lahko povzročilo še višjo rast "očiščene" porabe od trenutno nakazane, opozarja fiskalni svet. Pri načrtovanju porabe za investicije so na ministrstvu za finance po njegovih podatkih znova močno zgrešili, saj je bila dejanska poraba za ta namern za več kot 500 milijonov evrov nižja.
Kakšen je javni dolg
Javni dolg je konec lanskega leta dosegel 71,4 odstotka BDP, kar je 0,9 odstotne točke manj kot konec leta 2022. Znižanje deleža javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP) je v celoti posledica visoke inflacije, njegovo hitrejše in trajnejše zniževanje pa je onemogočeno zaradi visokega javnofinančnega primanjkljaja.
Tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ so se po oceni fiskalnega sveta od začetka epidemije vidno povečala. V obdobju 2020-2023 se je namreč rast porabe, ki ne vključuje učinka interventnih ukrepov za blažitev posledic kriz ter odhodkov za investicije in obresti, vsako leto okrepila in v celotnem obdobju presegala ocenjeno rast srednjeročnega gospodarskega potenciala. To je poleg odlašanja z uvajanjem sistemskih sprememb v pretežni meri posledica sprejetja številnih diskrecijskih ukrepov, ki niso povezani s krizami, imajo pa trajno negativen vpliv na javne finance.
