Državni proračun je v prvih osmih mesecih letos zabeležil približno 7,03 milijarde evrov prihodkov, kar je 20,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se zvišali za 16,8 odstotka na okoli 9,45 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je v osmih mesecih tako dosegel približno 2,41 milijarde evrov, v pregledu javnofinančnih gibanj navaja ministrstvo za finance. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil primanjkljaj višji za 158 milijonov evrov.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne (državni proračun, proračuni občin, zavod za zdravstveno zavarovanje in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), je v prvih osmih mesecih zabeležila približno 13,75 milijarde evrov prihodkov in 15,82 milijarde evrov odhodkov. Prihodki štirih blagajn so bili glede na enako obdobje lani višji za 14,5 odstotka, odhodki pa za 11 odstotkov. Odhodki za plače in prispevke so bili višji za 20,3 odstotka in so znašali 4,04 milijarde evrov, kar je v večji meri posledica napredovanj in izvajanja dogovora o plačah ter izplačil dodatkov za delo v rizičnih razmerah v času epidemije, rast utemeljujejo na ministrstvu za finance.
Podatke za drugo četrtletje (to je za obdobje od aprila do junija) je objavil državni statistični urad. Država je po teh podatkih v drugem četrtletju ustvarila primanjkljaj v višini 757 milijonov evrov ali 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Konsolidirani bruto dolg države je na koncu drugega četrtletja znašal 39,5 milijarde evrov ali 80 odstotkov BDP.
Kakšen bo primanjkljaj
Vlada je poslala v državni zbor v obravnavo in sprejem predlog sprememb državnega proračuna za leto 2022 in predlog proračuna za leto 2023. Za leto 2022 načrtuje prihodke v višini približno 11,47 milijarde evrov, kar je 4,5 odstotka več kot v sprejetem proračunu za prihodnje leto. Odhodki pa naj bi znašali približno 13,94 milijarde evrov, kar je 10,7 odstotka več kot v sprejetem proračunu. Proračunski primanjkljaj bo po tem načrtu prihodnje leto dosegel približno 2,47 milijarde evrov ali 4,6 odstotka BDP.
V predlogu proračuna za leto 2023 vlada načrtuje prihodke v višini približno 11,84 milijarde evrov, kar je 3,3 odstotka več kot predlaga za leto 2022. Odhodke načrtuje v višini približno 13,36 milijarde evrov, kar je za 580 milijonov evrov manj od odhodkov v predlogu sprememb proračuna za leto 2022. Proračunski primanjkljaj bo tako leta 2023 dosegel približno 1,52 milijarde evrov ali 2,6 odstotka BDP.
Vlada je določila tudi besedilo sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022-2024. Za leto 2022 predlaga dvig zgornje meje izdatkov sektorja država na 26,1 milijarde evrov. Za državni proračun predlaga dvig dovoljene zgornje meje izdatkov na 13,95 milijarde evrov, za občine na 2,49 milijarde evrov in za izdatke pokojninske blagajne na 6,48 milijarde evrov.
V letu 2023 vlada načrtuje dvig zgornje meje izdatkov sektorja država na 25,98 milijarde evrov, za državni proračun na 13,37 milijarde evrov, za občine na 2,51 milijarde evrov in za izdatke pokojninske blagajne na 6,64 milijarde evrov.
Kakšna bo rast
Minister za finance Andrej Šircelj je po poročanju STA pojasnil, da je vlada proračunske dokumente pripravila na podlagi izrednih okoliščin, ki jih predstavlja epidemija covida-19. Poudaril je tudi, da so proračunski dokumenti pripravljeni na podlagi pričakovanj hitrega gospodarskega odboja, zaradi česar se bo javnofinančni primanjkljaj v prihodnjih dveh letih bistveno zmanjšal.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) po ministrovih besedah za letos Sloveniji napoveduje 6,1-odstotno gospodarsko rast. Leta 2022 naj bi se rast umirila na 4,7 odstotka in leta 2023 na 3,3 odstotka. Umar napoveduje tudi zelo ugodne trende na področju zaposlenosti, zasebne in državne potrošnje ter investicij, je dodal Šircelj.
Vlada napoveduje, da se bo zniževal tudi dolg države - z lanskih 79,8 odstotka BDP na 78,5 odstotka BDP v letu 2021 ter 70,5 odstotka BDP v letu 2022. To pomeni tudi bistveno zmanjšanje stroškov odplačevanja dolga.