Šarčeva vlada zapušča novi vladi novo državno obveznico, s katero so zakladniki takoj po novem letu ugodno zamenjali staro obveznico in v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) še nekaj nižji javni dolg. Nova vladna ekipa bo imela v državnem proračunu za plačilo letošnjih izdatkov kar 10,358 milijarde evrov. Na vsakega prebivalca skoraj pet tisočakov oziroma še nikoli do zdaj toliko.
Bertoncelj zapušča v blagajni presežke
Toda tudi ko bo nova vlada milijarde porabila, ji bo pod črto še vedno ostal zajeten plus. Če bi sodili zgolj po rekordno polni državni blagajni, čaka novo metlo udobno vladanje. S sprotnimi izdatki ne bo imela skrbi. Da bi prenehala zgolj gasiti v zdravstvu, pri pokojninah, domovih za starejše in drugje, kar ni več učinkovito in načenja javne finance, pa bo morala zagristi v reforme, ki jim stara vlada ni bila kos.
Ubili so sistem nagrajevanja
"Delodajalci si bomo to vlado zapomnili po zakonu o minimalni plači. Do zadnjega dne ni dojela, kakšne težave in kolikšno škodo je z njo naredila gospodarstvu. Delovno intenzivne panoge čez noč niso mogle na trgu dvigniti cen, kjer so jih lahko, predvsem v komunali, so strošek višje plače prevalili na končnega uporabnika. A posledic minimalne plače s tem ni konec. Zaposlenim jih bo prinesel januar 2021, ko bodo morali zato, ker so dobili z minimalno plačo več, plačati dohodnino. To bo še zadnji, neposredni udarec, ki bo pričal o tem, kako zgrešen je bil ta zakon. Le slutimo pa lahko, kakšne posledice bo imelo za delodajalce, tudi v javnem sektorju, dejstvo, da so ubili plačni sistem. Ubili so sistem nagrajevanja, v katerem je bilo že tako malo prostora. To prinaša uravnilovko, ki jo dobro poznamo iz prejšnjega sistema. Ni se obnesla. Pričakovati, da se bo zdaj, je toliko manj verjetno," pravi Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.
Ko trčita blaginja in previdnost
Seveda so mu šle pri tem zelo na roko ugodne gospodarske razmere. Davki so polnili blagajne in mu omogočali, da je potešil tudi precej koalicijskih apetitov. Sicer pa sam ni skrival, da je v časih obilja več vredno vlaganje denarja v blaginjo ljudi, v višje socialne pomoči, višje neto plače in regres ob bolj obdavčenem kapitalu ... kot polnjenje računov. Zato je pogosto trčil ob previdnosti bolj naklonjen fiskalni svet. Morda tudi zato ob slovesu Bertoncelj ni pozabil novi vladi sporočiti, da je delal strokovno, pregledno in je javnim financam zagotavljal srednjeročno finančno vzdržnost. Fiskalnemu svetu, ki ga bo morala upoštevati tudi nova vlada, se to ne zdi dovolj. Opozarja, da stara vlada zadnjih dveh let gospodarske rasti ni dovolj izkoristila za to, da bi se celovito lotila dolgoročnih izzivov vzdržnosti javnih financ. In pričakuje večjo previdnost pri vodenju javnofinančne politike.
32
milijard evrov ostaja javni dolg, hitro pa se znižuje njegov delež v BDP