Urška Mlinarič
Pri izplačilu dodatka za delo v tveganih razmerah in dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v javnem sektorju vlada zmeda. Vsak zavod ali institucija ima lastne kriterije dodelitve dodatkov, zato prihaja do situacij, ko delavca na primerljivih delovnih mestih v primerljivih delovnih organizacijah dobita različno izplačilo dodatka. Marsikje delavci sploh še niso dobili izplačanih dodatkov, ponekod le enega, v redkih institucijah pa kar oba. To so anomalije, na katere so danes opozorili predstavniki sedmih sindikatov, združenih v Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS). Vlado so pozvali, da posrednim proračunskim uporabnikom zagotovi sredstva za izplačilo dodatkov, in obenem napovedali tožbe zaradi načina izplačila dodatka za delo v kriznih razmerah, ki ga opredeljuje kolektivna pogodba za javni sektor.
Na slabšem najbolj izpostavljeni
Jabolko spora pri omenjenem dodatku je stališče komisije za razlago kolektivne pogodbe, ki je pred mesecem, s preglasovanjem sindikalnega dela komisije, določila, da je javni uslužbenec upravičen do 65 odstotkov dodatka le za tiste ure, ko je dejansko delal v pogojih, ki bi lahko ogrozili njegovo zdravje. Koliko je bilo takih ur in kateri so dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, pa bo določil delodajalec, je zapisala komisija, medtem ko so v KSJS prepričani, da bi, izhajajoč iz pogodbe, delavec moral dobiti dodatek za vse opravljene delovne ure v času epidemije.
UKC Ljubljana izplačali za 5,5 milijona evrov dodatkov
V naši največji bolnišnici, UKC Ljubljana, so doslej izplačali tako dodatek za delo v rizičnih razmerah kot dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, a le za mesec marec, medtem ko naj bi ga za april izplačali konec tega meseca. Dodatkov je bilo deležnih 7212 zaposlenih v skupnem znesku 5,5 milijona evrov, pri čemer je 4,3 milijona evrov padlo na dodatek po kolektivni pogodbi. Za slednjega so že tudi poslali zahtevek na ministrstvo za zdravje.
