Javnofinančna slika: Dolg slovenske države raste

Bruto domači proizvod

V primerjavi s tretjim četrtletjem lani je v letošnjem tretjem četrtletju v območju evra bil BDP nižji za 4,3 odstotka, v celotni EU pa za 4,2 odstotka. V Sloveniji je ta padec znašal 2,7 odstotka. Najvišji padec je imela Grčija (11,7 odstotka), najnižjega pa Litva (1,6 odstotka). V Avstriji so zabeležili padec v višini 4,2 odstotka. Irska in Švedska sta imeli v tretjem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani višji BDP. Irska za 8,1 odstotka, Švedska za 2,7 odstotka.

Zaposlenost

Zaposlenost se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem letos v območju evra povečala za odstotek, v celotni EU pa za 0,9 odstotka. V Sloveniji se je povečala za 0,2 odstotka. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je v tretjem četrtletju letos zaposlenost v območju z evrom zmanjšala za 2,2 odstotka, v celotni EU pa za 2 odstotka. V Sloveniji je Eurostat zabeležil padec za 1,8 odstotka.

Brezposelnost

Stopnja brezposelnosti je bila oktobra v območju evra 8,4 odstotka, v celotni EU pa 7,6 odstotka. V Sloveniji je znašala 4,9 odstotka. Najvišjo stopnjo brezposelnosti je imela oktobra Španija (16,2 odstotka), najnižjo pa Češka (2,9 odstotka). V Avstriji je bila 5,4 odstotka. Stopnja brezposelnosti mladih (do 25 let starosti) je v oktobru v območju evra dosegla 18 odstotkov, v celotni EU pa 17,5 odstotka. Podatkov za Slovenijo Eurostat še ni dobil, septembra pa je enako kot julija in avgusta znašala 13,7 odstotka. Najvišjo stopnjo brezposelnosti med mladimi je imela oktobra prav tako Španija (40,4 odstotka), najnižjo pa Nemčija (6 odstotkov). V Avstriji je znašala 8,6 odstotka.

Javni dolg

Javni dolg je v območju evra v drugem četrtletju po podatkih Eurostata glede na BDP znašal 95,1 odstotka, v celotni EU pa 87,8 odstotka. V Sloveniji je bil 78,2 odstotka. Najvišji javni dolg je imela Grčija (187,4 odstotka BDP), najnižjega pa Estonija (18,5 odstotka BDP). Javni dolg avstrijske države je v drugem četrtletju letos znašal 82,6 odstotka BDP.

V primerjavi s prvim četrtletjem letos se je javni dolg v drugem četrtletju povečal v vseh državah članicah. Največjo rast je imel Ciper (17,1 odstotne točke), najnižjo pa Bolgarija (1,2 odstotne točke). V Sloveniji je Eurostat zabeležil rast v višini 9,3 odstotne točke, v Avstriji 9,5 odstotne točke. Slovenija je z rastjo v višini 10,8 odstotne točke med sedmimi članicami z največjo rastjo. Na vrhu te lestvice je z rastjo 14,9 odstotne točke Francija. V Avstriji je Eurostat zabeležil rast v višini 10,7 odstotne točke.

Javnofinančni primanjkljaj

Javnofinančni primanjkljaj je v območju evra v drugem četrtletju 2020 znašal 11,6 odstotka BDP, v celotni EU pa 11,4 odstotka. Za Slovenijo je Eurostat navedel, da je njen javnofinančni primanjkljaj v drugem četrtletju letos dosegel 15,8 odstotka. Med državami, za katere so na Eurostatu imeli na voljo podatke, sta višji primanjkljaj zabeležili le Avstrija (17,3 odstotka) in Poljska (19,8 odstotka). Najnižjega je imela Danska (3,5 odstotka).

V drugem četrtletju se je glede na prvo javnofinančni primanjkljaj držav z evrom povečal za 9 odstotnih točk, celotne EU pa za 8,8 odstotne točke. Slovenska rast je dosegla 10,8 odstotne točke. Večjo rast so po podatkih Eurostata imele samo tri države, to so Avstrija (16,3 odstotne točke), Poljska (15,8 odstotne točke) in Nizozemska (12,3 odstotne točke). Najnižjo rast je imela Malta (1,9 odstotne točke).