Rezultate avgustovske javnomnenjske raziskave je v pomembni meri zaznamovalo pestro dogajanje v vladni upokojenski stranki Desus, kjer se predsednica stranke Aleksandra Pivec neuspešno brani pred očitki o korupciji glede obiska na Krasu in v Izoli. Stranki Desus podpora že tretji mesec pada, v primerjavi z julijem ji je avgusta padla za eno odstotno točko in znaša le še 1,8 odstotka. Tudi če upoštevamo samo opredeljene volivce, je Desus pod Pivčevo precej globoko pod parlamentarno gladino, pod štirimi odstotki, ki so potrebni za vstop v hram demokracije.
Nove Slovenije ne režejo kot salamo
Da Pivčeva nima prihodnosti na čelu stranke, če še ta želi vstopiti v državni zbor, večinsko menijo tudi anketiranci, saj jih je 51,9 odstotka odgovorilo pritrdilo na vprašanje, ali se jim zdi poziv poslancev stranke Aleksandri Pivec k brezpogojnemu odstopu upravičen. Na drugi strani je 35 odstotkov takšnih, ki menijo nasprotno. Z majhnim tveganjem gre sklepati, da so slednji podporniki vladnih strank, ki branijo Pivčevo na čelu Desusa. Vse štiri koalicijske stranke imajo avgusta skupaj 30,8-odstotno podporo. Ta se je v zadnjem mesecu povečala največji vladni stranki SDS, ki ohranja stabilno volilno podporo, hkrati pa ima za skoraj 10 odstotnih točk prednosti pred opozicijsko izzivalko SD (13,9 odstotka), ki se počasi utrjuje kot vodilna sila opozicije. Podpora LMŠ bivšega premiera Marjana Šarca, ki se v zadnji mescih relativno malo pojavlja v medijih, je zdrsnila pod psihološko mejo 10 odstotnih točk. Je pa avgusta napredovala Nova Slovenija na zanjo solidnih 5,7 odstotka opredeljenih volivcev, kar pomeni, da Janša stranke ne reže kot salamo, kot se je zgodilo v času prve Janševe vlade. A očitno je dokončno "razrezana" SMC, saj je padla rekordno nizko, na zgolj 0,1 odstotka podpore. Tako nizke podpore ni zabeležila še nobena vladna stranka v samostojni Sloveniji.
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Časnik Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
O raziskavi
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 11. in 13. avgustom 2020 smo opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama smo poklicali 6317 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2405 jih ni bilo dosegljivih, 2263 jih ni želelo sodelovati v anketi, 949 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da smo sociodemografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 odstotka. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).