Vlada Janeza Janše je kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) sredi februarja razrešila neizvršnega direktorja DUTB Borisa Novaka. Slednji je skopo komentiral, da gre za odločitev vlade, ki jo bo spoštoval. Včeraj zvečer je prišlo še do pretresa v nadzornem svetu Pošte Slovenije, ki jo Novak vodi vse od leta 2012. Slovenski državni holding (SDH) je razširil in nato zamenjal tako rekoč celoten nadzorni svet. Menjave niso bile nepričakovane. Ampak ali to pomeni, da bo prišlo tudi do rošade na čelu poslovodstva državnega poštnega podjetja in logista?
Nemirno okoli Novaka
Okoli Novaka je tudi sicer že nekaj mesecev nemirno. Njegov odhod z vrha DUTB je nekatere poznavalce iz gospodarstva presenetil, manj pa insajderje političnih zakulisij - razloge so mnogi pripisali kakšnim znotrajstrankarskim in znotrajvladnim napetostim ali nestrinjanjem. Novak ne skriva, da je član vladajoče SDS, čeprav se javno s političnimi stališči ne izpostavlja, predvsem pa je v času levosredinskih vlad dobro krmaril tudi z igralci iz tega dela političnega prostora. Dolgo je veljal za pomemben Janšev kader, celo zaupnika, nenazadnje so v Pošti Slovenije dobili službe mnogi s strankarskimi izkaznicami, kot nekdanji policist oziroma kriminalist pa je razpolagal s pomembno mrežo v policiji.
Po nekaterih informacijah naj bi bili nekateri v SDS nezadovoljni, ker Novak ni zaostril odnosa do glavnega izvršnega direktorja DUTB Mateja Pirca. Veliko pričakovanj iz vladajočih struktur je bilo, da se bo spremenila politika DUTB do medijskega mogotca Martina Odlazka, del njegovega imperija je pred leti namreč končal na slabi banki. Z distribucijo medijev je zelo odvisen tudi od Pošte Slovenije. Novak naj ne bi bil želel v imenu DUTB pristati na poravnavo s T-2, ki terja odškodnino zaradi stečaja. V to smer naj bi lobirali v SDS in NSi. V T-2 je bil v službi sedanji prvi človek Darsa Valentin Hajdinjak. Ko je Novak odhajal z DUTB, so bile interpretacije, da je bilo to zanj opozorilo, a očitno mirnih razmer ne bo niti na Pošti.
Kdo je v pripravljenosti?
Po nekaterih virih naj bi v primeru menjav na Pošti kot možna kandidata za vodstveni položaj visoko kotirala Cvetko Sršen, direktor poslovne enote Pošte v Celju, sicer nekdanji kandidat SDS za župana v Krškem, ali pa kar Novakov namestnik Andrej Rihter, ki naj bi imel tudi dober dostop do prvaka SMC in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Pisali smo že, da je položaj Novaka v zadnjih mesecih skušal omajati tudi davčni svetovalec Rok Snežič, ki ima neformalne vzvode pri Janši in vladajoči SDS. Novak naj ne bi bil dovzeten za nekatere njegove poslovne zamisli.
Spet nekateri pa menijo, da bi lahko bil glavni razlog za Novakovo zamenjavo, ki ima sicer že dlje časa izpolnjene pogoje za upokojitev, kot policist in kriminalist je imel namreč beneficirano delovno dobo, več let napet položaj z gospodarskim ministrom Počivalškom ob zakonu o poštnih storitvah, kjer naj bi stroške univerzalne poštne storitve neposredno krila država, ki je tudi edini družbenik Pošte Slovenije. Sprva je to idejo širilo vodstvo Pošte, kasneje tudi Sindikat poštnih delavcev.
Od danes že novi nadzorniki
Od štirih članov nadzornega sveta Pošte (Matjaž Šifkovič, Dejan Kastelic, Zdravko Selič, Matjaž Fortič) so bili danes razrešeni prvi trije, kot predstavnika zaposlenih ostajata nadzornika Dijana Kos in Saša Gržinić, katerima se bo priključil še en predstavnik zaposlenih. Po eni strani razrešitev nekaterih - Šifkovič je član SD in Selič LMŠ - ni presenetljiva in je povsem politične narave, po drugi strani pa je, ker je aktualna vlada na oblasti že leto dni. Tudi zamenjava vodstva ima lahko političen predznak, saj Pošta Slovenije dosega dobre poslovne rezultate in naj bi v lanskem koronskem letu namesto sprva načrtovanih petih milijonov evrov izgube beležila okrog štiri milijone evrov dobička, na ravni skupine celo okrog 8 milijonov evrov. Nove nadzornike je Pošta dobila že danes, imena pa so tesno povezana s strankami vladajoče koalicije, predvsem SDS in SMC. V nadzorni svet so z jutrišnjim dnem ob Fortiču imenovani Tomaž Kokot, ki je član SDS in od leta 2010 poljčanski občinski svetnik, leta 2018 pa ni uspel s kandidaturo za poljčanskega župana, Aleš Buležan, ki naj bi sodil v kvoto DeSUS-a in bil do predlani direktor piranske občinske uprave, sedaj pa je zaposlen na kmetijskem ministrstvu in nadzornik DRI, Franci Mihelič, medtem ko Ervin Renko in Tomaž Kostanjevec, direktor Spirita, postajata nadzornika, ko bodo v sodni register vpisane spremembe o razširitvi nadzornega sveta.
Ob Novaku naj bi se neuradno stolček majal še Vinku Filipiču, ki je v Pošti odgovoren za področje trženja, in je član poslovodstva vse od leta 2007. Tretji član, Andrej Rihter, pa naj bi bil varen, četudi je sam odgovoren za področje logistike, ki je v času zaprtja javnega življenja in povečanega prednovoletnega obsega naročil blaga precej šepala, prav tako pa naj bi bil glavni pobudnik Poštinega prevzema koprske Intereurope, za katerega bo šele prihodnost pokazala, ali je to bila dobra odločitev.
"Vprašanja glede morebitne zamenjave poslovodstva ali generalnega direktorja Pošte Slovenije ne moremo komentirati, saj je odločitev v pristojnosti nadzornega sveta Pošte Slovenije. Ob tem naj poudarimo, da bo PS po nedokončnih in nerevidiranih rezultatih poslovanja lansko poslovno leto, ki ga je v pretežni meri zaznamovala epidemija covida-19, zaključila s pozitivnim poslovnim rezultatom, ki je višji od načrtovanega ter z 240,6 milijona evrov čistih prodajnih prihodkov," so še navedli v Pošti Slovenije.
Na SDH pa odgovarjajo, ali se obetajo spremembe še v upravi Pošte Slovenije: "Kot upravljavci naložbe v Pošti Slovenije smo presodili, da tako število kot sestava obstoječega nadzornega sveta ne ustrezata novi velikosti skupine in izzivom, ki jih prinaša sprememba poslovnega modela ter, da je treba nadzorni svet razširiti, da bo imel devet članov. Nadzorni svet je zakonsko pristojen za imenovanje in odpoklic uprave in pri tem mora ravnati z vso dolžno skrbnostjo, za kar nosi polno odgovornost. Prav tako je dolžan ves čas trajanja mandata spremljati in nadzorovati delo uprave. Vsi člani nadzornih svetov družb v delni ali večinski lasti države so glede sprejetih kadrovskih odločitev neodvisni in morajo ravnati odgovorno ter izključno v dolgoročno korist družbe, ki jo nadzirajo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
