Je poslanec Mahnič smel sodnike razglasiti za mafijo? Krivic: Ni smel, Toplak nima prav

Da je svoboda izražanja (opozicijskih) poslancev "v srcu politične razprave v demokraciji", je iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v madžarskem primeru citiral ustavni pravnik dr. Jurij Toplak in sprožil burno novo etapo debate, ali sme res (opozicijski) poslanec, predstavnik ene od vej oblasti, zakonodajne, drugo vejo oblasti, sodno, razglasiti za mafijo. Po Toplaku sme. Da ne sme, je bil kategoričen takoj po izjavi Žana Mahniča, poslanca SDS, nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Mahnič bi zato po Krivičevem prepričanju moral odgovarjati vsaj za kaznivo dejanje razžalitve. V to smer je šel potem res nekdanji generalni državni tožilec in še prej ustavni sodnik dr. Zvonko Fišer, ki je slovenskega opozicijskega poslanca ovadil.
Zdaj se je Krivic oglasil še enkrat. Prepričan je, da naslavljanje (sodne) oblasti z mafijo ni sestavni del politikove svobode govora. To, kar navaja Toplak, pravi Krivic, je bilo poslansko kritiziranje parlamentarne večine in vlade kot sestavni del parlamentarne borbe med vlado in opozicijo. Matevž Krivic: "V našem primeru pa gre za nekaj popolnoma drugega: ne za vprašanje, kaj si politični nasprotniki med seboj lahko rečejo v parlamentarnih razpravah, ampak za vprašanje, ali sme poslanec kot predstavnik parlamenta kot  celote (oziroma tu njegove preiskovalne komisije) ustavno sodišče, torej organ, ki je po ustavi pristojen za presojo ustavnosti aktov parlamenta, označiti za 'mafijo' - v nasprotju z ustavo, ki najvišjim državnim organom zapoveduje njihovo medsebojno spoštovanje."