Zaključen je remont jedrske elektrarne v Krškem, ki se je začel v začetku oktobra, potem ko je elektrarna več kot 500 dni neprekinjeno in stabilno delovala pri polni zmogljivosti. Gre za redni remont jedrske elektrarne, ob katerem zamenjajo del jedrskega goriva v reaktorju, kakršnega v elektrarni izvedejo vsakih 18 mesecev. S tem se je začel 33. gorivni ciklus, odkar je elektrarna začela obratovati v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Poleg menjave goriva so v sklopu remonta izvedli še več drugih del, med drugim menjavo zadnjega sklopa visokotlačne turbine, ki še ni bil zamenjan. Pri tem pričakujejo, da se bo zaradi omenjene posodobitve povečala izhodna moč električnega generatorja za od 10 do 12 megavatov, kar bo na letni ravni pomenilo od 90 do 100 gigavatnih ur večjo proizvodnjo električne energije. "To je enako proizvodnji električne energije iz sončne elektrarne na površini približno 60 hektarjev zemljišča oziroma skoraj devetmesečni proizvodnji ene elektrarne na spodnji Savi," so ob tem zapisali v družbi Nuklearna elektrarna Krško (NEK).
Celotna vrednost remonta, vključno z gorivom in menjavo turbine, je okoli 100 milijonov evrov. V sklopu remonta je bilo izvedenih okoli 40 tisoč različnih aktivnosti. Pri tem so zamenjali 56 od 121 gorivnih elementov. Kot so iz NEK sporočili ob začetku remonta, je elektrarna v zadnjem gorivnem ciklusu v omrežje oddala 8,35 milijarde kilovatnih ur električne energije, s čimer je presegla načrtovano proizvodnjo. Naslednji remont elektrarne bo spomladi leta 2024.
100
milijonov evrov je stal remont, vključno z gorivom in menjavo turbine
Zaključek remonta je bil sprva predviden za 2. november, a so se dela nekoliko podaljšala. Menjava turbine je namreč zajemala tudi menjavo notranjih delov regulacijskih ventilov za dovod pare na visokotlačno turbino. "Pri večslojnem navarjanju in obdelavi sedišč ventilov na nove dimenzije so nastale zamude zaradi odpovedi dveh od štirih posebnih varilnih strojev, ki jih zunanji izvajalec Siemens ni mogel nadomestiti in je porabil več časa, kot je načrtoval, in s tem neposredno vplival na dolžino remonta. Elektrarna bo zato ponovno priključena na omrežje nekaj dni kasneje," pojasnjujejo v NEK, kjer so priključitev elektrarne na omrežje nato napovedali za drugi teden v novembru, kar se je tudi zgodilo.
Dobavitelj obogatenega urana za NEK je britansko-nemško-nizozemski konzorcij Urenco, medtem ko gorivne elemente izdeluje ameriška družba Westinghouse, ki je tudi dobavila reaktor za jedrsko elektrarno v Krškem.
Zelo natančno načrtovan postopek
Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije dr. Tomaž Žagar pojasnjuje, da je že precej časa vnaprej znano, kateri gorivni elementi bodo zamenjani ob remontu. "Sestava sredice reaktorja se zelo natančno preračuna že med samim gorivnim ciklom. Gre za tako imenovane core design izračune, na podlagi katerih se točno ve, v kakšnem stanju je posamezen gorivni element na določenem mestu, koliko časa in pod kakšno močjo deluje in v kakšnem stanju je glede izrabljenosti goriva … Tudi sestava novih gorivnih elementov je odvisna od tega, na katerem mestu bodo vstavljeni." Novi gorivni elementi tako niso enakomerno obogateni, temveč so pripravljeni v skladu z naročilom. "Core design" izračune pa vedno delata dve ekipi neodvisno ena od druge, enega naredi dobavitelj goriva, drugega pa naredijo v NEK v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan.
Vsesplošni dražitvi energentov zaradi kriznih razmer se ni moglo izogniti niti jedrsko gorivo. Cena svežega urana se je na mednarodnih dnevnih trgih zvišala za okoli 50 odstotkov, a ima NEK sklenjene dolgoročne pogodbe z dobavitelji in s tem tudi zagotovljene cene gorivnih elementov za več let vnaprej. Tudi sicer po besedah Žagarja dvig cene goriva malo vpliva na ceno električne energije, proizvedene v jedrskih elektrarnah, pri delovanju katerih gorivo predstavlja zgolj okoli deset odstotkov stroškov obratovanja. "Četudi bi se gorivo podražilo za 100 odstotkov, bi to pomenilo zgolj okoli petodstotni dvig cene elektrike."
V postopek se je vključila tudi Nemčija
V NEK napovedujejo, da bo gradnja suhega skladišča za izrabljene gorivne elemente zaključena v prvi polovici leta 2023, ko naj bi vanj tudi prenesli prvih 592 izrabljenih gorivnih elementov iz bazena za izrabljeno gorivo, ki je danes na območju jedrske elektrarne.
Predsednik vlade Robert Golob je ob nedavnem obisku NEK napovedal, da bi lahko referendum glede gradnje drugega bloka jedrske elektrarne izvedli že ob koncu zdajšnjega mandata, najpozneje pa v petih letih. Hkrati je v teku postopek za podaljšanje obratovalne dobe NEK s 40 na 60 let, do leta 2043, zaradi česar je treba izvesti presojo vplivov na okolje in dobiti okoljevarstveno soglasje. V postopek pa se je poleg sosednjih držav prijavila tudi Nemčija. V NEK pričakujejo, da bo ministrstvo za okolje in prostor kmalu pridobilo končna mnenja vseh sodelujočih držav in do konca leta zaključilo postopek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
