Samo vprašanje časa je, kdaj bo delta različica covida-19 tudi v Sloveniji začela izpodrivati ostale. Do 60 odstotkov naj bi bila bolj nalezljiva od virusa, ki je lani in letos hromil javno življenje po vsem svetu, zato naj bi do konca avgusta predstavljala že 90 odstotkov vseh okužb na območju EU. Da bi preprečili njeno širjenje, bi potrebovali 80-odstotno precepljenost, pravi stroka. A za zdaj je v Sloveniji z vsemi odmerki cepljenih le 34,6 odstotka ljudi.
"Nižji ko bo ta delež, več bo ljudi, ki bi se lahko okužili in zagotavljali permanentno širjenje virusa. Vsi, ki se niso popolno zaščitili, bodo tako v tveganju za okužbo, za njen težji potek in bodo lahko tudi umrli. In večinoma bodo to taki, ki bi se lahko zaščitili s cepljenjem. Cepiva je zdaj dovolj, ni več težava v izvajalcih. Ljudje bodo morali dojeti, da bo virus endemsko prisoten. Vsi so na dolgi rok v bistvu obsojeni na to, da ga bodo preboleli ali se cepili. In tisti, ki računajo na prebolelost, tvegajo veliko. Ne le težjih potekov, tudi tromboze med prebolevanjem in po preboleli okužbi. Slednje je zelo redek neželen učinek cepiv, ki pa je veliko verjetnejši pri prebolevanju," pravi dr. Zoran Simonovič, predstojnik mariborskega NIJZ. Četudi se avgust še zdi daleč, v resnici časa ni prav veliko, saj se polna imunost razvije šele dva tedna po drugem odmerku, med odmerkoma pa morajo običajno miniti trije tedni, še opozori.
Vlada računa na župane
Tempo cepljenja bi morali močno pospešiti, če bi želeli zgraditi dovolj močen zid precepljenosti, da bi zaščitili populacijo pred najhujšim tako z vidika virusa kot z vidika družbe, ki si nikakor ne želi novega zaprtja javnega življenja. Zato tudi vlada išče načine, kako bi tudi na lokalni ravni ob sodelovanju občin in zlasti županov spodbudila cepljenje. Temu je bil namenjen velik del srečanja premierja Janeza Janše z župani na Brdu pri Kranju v tem tednu. Med načini, kako nagovoriti in prepričati ljudi, so omenjali predvsem pomen dostopnosti, pri čemer naj bi recimo župani ob cepilnih mestih v dogovoru z zdravstvenimi domovi dosegli, da bodo cepiva na voljo tudi ves čas v zdravstvenih domovih. Za eno od možnosti so omenjali tudi, da bi ljudem zagotavljali prevoze, zlasti starejšim in tistim z manj dostopnih območij.
V debati je bilo več predlogov o tem, kdo vse - od športnikov dalje - naj bi pomagal pri promociji cepljenja in bolj učinkovito prepričal ljudi, a hkrati so padle tudi opazke, da v času, ko cepiv ni bilo na voljo, občin niso spodbujali, pač pa nasprotno, celo zavirali, če so našle načine za pospešitev cepljenja. Izpostavili so primer Kočevja, ki je kljub dobri praksi za povrh naletel še na kritike na vladni ravni. Posebnih idej in načinov, kako pridobiti ljudi, naj bi se domislili tudi v sodelovanju z društvi, v katere so ljudje vpeti, pa tudi s civilno zaščito - ponekod sestanki na ravni občin in štabi civilne zaščite že potekajo -, vendar pa za zdaj konkretnih prijemov, ki bi prinesli rezultate, še niso prav dognali.
O cepljenju tudi v cerkvi?
Se pa pozivi županov k cepljenju, zlasti na družbenih omrežjih, že izkazujejo kot zelo dvorezen meč, saj se ljudje nanje odzivajo predvsem z negativnimi komentarji in kritikami, tudi žalitvami, kot v primeru poziva prevaljskega župana Matica Tasiča, anticepilci so se burno odzvali tudi na zapis ravenskega župana Tomaža Rozena. Župani si glede podpore cepljenju tudi niso enotni. Olga Karba, županja Ljutomera, je na svojem facebook profilu zapisala: "Nimam pristojnosti niti pravice ter ne morem prevzeti odgovornosti, da po navodilih nekaterih spodbujam občane k cepljenju. To je zame prevelika odgovornost in po moji oceni prehud poseg v človekovo svobodno odločanje!"
Alojz Herga, podžupan občine Juršinci: "Mobilna cepilna ekipa je že bila tukaj in dogovarjamo se, da še pridejo. Mi nizko precepljenost povezujemo z oddaljenostjo od cepilnih centrov in upamo, da se bo v prihodnje vendarle več naših občanov odločilo za cepljenje. Vsekakor je pri starejših težava v oddaljenosti cepilnih centrov, sicer pa ljudje menijo, kot je slišati, da oddaljenost od večjih krajev in življenje bolj na samoti predstavljata že neke vrste varnost. Smo pa na spletni strani občine že objavili poziv župana občanom, naj vendarle ravnajo preventivno in se cepijo. Zdaj bomo podoben poziv objavili še v občinskem glasilu, povezali smo se z aktivisti Rdečega križa, ki delujejo na terenu, da tudi oni pripomorejo k odločitvi za cepljenje, pa naš župnik bo tudi spomnil ljudi, da se je dobro odločiti za cepljenje. Je pa tako, da so ljudje v poplavi najrazličnejših informacij negotovi in bi prijaznejši način informiranja in pozivanja k cepljenju na nacionalni ravni verjetno bolj zalegel kot pa širjenje obvestil, kaj hudega nas čaka."
Se je pa ob cepljenju aktiviral Dušan Todorovič, župnik v župniji sv. Lovrenca v Juršincih. "Sam sem se že cepil in takrat delil to svojo odločitev po facebooku, da bi tako k cepljenju nagovoril še koga od naših občanov, ki so, tako spoznavam iz pogovorov, kar malo prestrašeni in ne vedo, kako se odločiti," nam je povedal. In dodal: "Za zdaj v cerkvi še nisem govoril o cepljenju, ker ne vem, kako bi to sprejela širša skupnost, a če se bodo na občini odločili, da bi bilo tako prav, bom rade volje pomagal."
Najslabše v Podravju
Najslabše se je v precepljenosti z obema odmerkoma sicer izkazala podravska regija, kjer je po podatkih NIJZ le 31,7 odstotka ljudi polno cepljenih. Enako je tudi v Posavju (31,7). Najbolje so z vsemi odmerki precepljeni na Koroškem (38,8-odstotno), nato v Zasavju (37,5) in v goriški regiji (37,3), v primorsko-notranjski je precepljenost 36,5-odstotna, osrednjeslovenska regija dosega 36,2-odstotno, gorenjska 35,5-odstotno, jugovzhodna regija 33,5, obalno-kraška 33-odstotno, pomurska pa 32,7-odstotno precepljenost z vsemi odmerki.
Alojz Benko, župan občine Trnovska vas: "Na občinski spletni strani občane obveščamo, kje in kdaj se lahko cepijo. Je pa bila pretekle dni pri nas tudi mobilna cepilna ekipa in odziv je bil zadovoljiv, ljudje so se prišli cepit, še posebno starejši iz okoliških občin. Zdaj se dogovarjamo z našimi člani civilne zaščite in Rdečega križa, da bomo vsem gospodinjstvom dostavili primeren dopis o prednostih cepljenja in poskušali več ljudi nagovoriti, naj ravnajo v dobro vseh nas. Sam vidim težavo v oddaljenosti cepilnih centrov, do katerih starejši težje pridejo, ob tem pa mnogi menijo, da smo na podeželju bolj varni že zato, ker živimo vsak na svojem dvorišču."
Zakaj je najslabše prav v Podravju? "Ne vem ... Smo pa tudi pri nekaterih drugih kazalnikih skrbi za lastno zdravje (na primer udeležba v preventivnih presejalnih programih zgodnjega odkrivanja rakavih obolenj) v regiji med slabšimi. Odstopamo tudi pri nekaterih drugih kazalnikih izpostavljenosti zdravju škodljivih navad (prekomerno uživanje alkohola, kajenje ...). Očitno smo v regiji manj zaupljivi do strokovno podprtih priporočil za zaščito svojega zdravja," meni Simonovič.
Avtobus, športniki, nakupovalna središča ...
V Mariboru in enajstih drugih občinah, ki jih pokriva Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, se bodo ljudem skušali približati tudi s cepilnim avtobusom. Pri tem sodelujejo z lokalno gospodarsko in obrtno zbornico, društvi upokojencev, študenti, univerzo, nevladniki ... Ti naj bi zanje pripravili spiske zainteresiranih, nato bi cepilni avtobus prišel do lokacije, kjer se lahko cepijo tudi še mimoidoči, pojasni direktor zdravstvenega doma dr. Jernej Završnik. Prvo vožnjo je avtobus včeraj opravil do Ruš, v nedeljo bo imel štiri postanke na mariborskih voliščih, tudi v naslednjem tednu že imajo nekaj naročenih skupin po lokacijah v okolici Maribora.
Marjan Žmavc, župan občine Cerkvenjak: "Ta teden je bila pri nas mobilna cepilna enota in po podatkih, ki jih imam, se je cepilo kakih 40 naših občanov, zato se že dogovarjamo, da bi tak način cepljenja še ponovili. Majhni precepljenosti verjetno botruje dejstvo, da tudi okužb na našem koncu ni bilo veliko, kakih 250 občanov, kar je 12 odstotkov, je bilo doslej okuženih. O dobrih straneh celjenja
smo že govorili po lokalnih radijskih postajah, pri nagovarjanju k cepljenju nam pomagajo naš župnik in člani Rdečega križa. Naši ljudje, še posebno starejši, imajo dolgo pot do cepilnih centrov in temu gre zagotovo pripisati dejstvo, da je precepljenost pri nas nižja, kot bi si želeli."
Cepilno enoto imajo odslej tudi na mariborskem zobozdravstvu, v sredo so začeli cepiti še v UKC Maribor. V okoliških krajih pa še zmeraj ponujajo cepljenje tudi na točkah za množično testiranje. "Ljudem ustreza, da pridemo bližje do njih," pravi Završnik, ki pa vidi težavo v tem, da ni mnenjskih voditeljev, ki bi odločno podprli cepljenje. Tudi po njegovem se morajo župani aktivno vključiti v aktivacijo ljudi v svojem okolju. "Na začetku je bil edini možen centralni pristop. Zdaj pa vidimo, da je pomemben individualni pristop, želimo torej, da bi se cepilo tudi pri osebnih zdravnikih. V to smer bomo šli. Tudi zdravniki medicine dela, prometa in športa so dolžni poskrbeti za organizacije, ki jih pokrivajo. Kjer so aktivno vključeni, je precepljenost 70-odstotna," še pove Završnik. Idej imajo več kot kadra, s katerim nameravajo cepljenje izvesti. Cepljenje želijo pripeljati tudi v nakupovalna središča. Hkrati upajo na podporo nekaterih športnikov, da bodo nekoliko dvignili podporo tej trenutno edini zanesljivi zaščiti populacije pred covidom-19.
Ne bo sezonskega cepljenja?
Zaščita populacije je sicer gotovo nekoliko višja od odstotka precepljenosti, saj k zaščiti pripomorejo tudi prebolevniki. Teh naj bi bilo v Sloveniji skoraj 253 tisoč. Vendar računica ni tako enostavna, saj so se nekateri po preboleli okužbi tudi cepili. Velik pa je tudi razkorak med tistimi, ki so potrjeno preboleli, in tistimi, ki za to nimajo dokazila, še opozori Simonovič. "Če želimo biti na varni strani, potrebujemo 80-odstotno precepljenost," je jasen mariborski epidemiolog. In četudi cepljenje ni absolutno zagotovilo pred okužbo, je zaščita pred težkim potekom bolezni tudi ob okužbi z delto po cepljenju več kot 90-odstotna.
Spodbudni so tudi podatki nekaterih raziskav, da naj bi cepljenje prineslo trajno zaščito pred okužbo. Torej da cepljenja ne bi potrebovali ob vsaki sezoni kot denimo pri gripi. Najboljšo zaščito naj bi sicer imeli prebolevniki, ki so hkrati tudi cepljeni, pri teh naj bi po nekaterih izsledkih raziskav imunost bila celo doživljenjska.
Ker bo vseeno del populacije jeseni ob morebitnem naslednjem večjem izbruhu virusa precepljen in prebolel, epidemiologi upajo, da bo bazen ljudi, ki so bolj dovzetni za okužbo, dovolj majhen, da ne bo tako močnega pritiska na bolnišnice. "Bo pa primerov več, kot imamo okužb v zadnjih dnevih. Neki val povečanja števila bo. Kot opažamo v tujini, zbolevajo predvsem mladi, ki ne zbolevajo za težjimi oblikami. Ampak bolj ko se bo širil virus med mladimi, več bo tudi med starejšimi možnosti za širjenje virusa. Vsem nad 50 let, ki se niso cepili, zato svetujem, naj za svojo zaščito opravijo cepljenje, in to čim prej," sklene Simonovič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
