Leto 2021 je na svetovnih finančnih in kapitalskih trgih še naprej donosno, a bolj dinamično. Če so še v petek borzni indeksi od Azije preko Evrope do Združenih držav Amerike drseli od odstotka pa vse do treh odstotkov navzdol, so se včeraj ponovno obrnili navzgor k še višjim vrednostim. Podobno je z bitcoinom in drugimi kriptovalutami, ki so tudi po 25-odstotnih padcih v preteklem tednu ponovno v zelenem območju.
Na kaj naj bodo vlagatelji pozorni
Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirike, vidi ta gibanja v luči pandemije, ki je ni bilo v nobenem načrtu oziroma si nihče ni predstavljal, da bo imela tako velike razsežnosti: "Presenetili so me odzivi držav in centralnih bank po svetu, predvsem njihova širina ukrepov, ki z več tisoč milijardami evrov in dolarjev, ki jih namenjajo ekonomijam in omogočajo, da se kontinuiteta gospodarskega življenja ni prekinila. Domala več kot tretjina gospodarstva ne deluje, a zaposleni dobivajo plače, ni stečajev, to je nenavadna situacija," meni Štemberger in dodaja, da ob tiskanju denarja in njegovem poganjanju v obtok postaja ta manj vreden ter da lahko mlajše generacije povprašajo svoje starše, kako je bilo živeti z inflacijo v času nekdanje skupne države Jugoslavije.
Na vprašanje, kaj lahko storijo vlagatelji v tako dinamičnih razmerah na trgu, Štemberger odgovarja, da najbolj povprašujejo po alternativnih naložbah, ki naj bi zadržale neko realno vrednost. "Kot sami veste, se varčevanje na bankah ne izplača, ponekod so obrestne ničelne ali celo negativne, vse več bank pa za višje zneske depozitov že zaračuna ležarine. In zato se vedno več denarja seli v nepremičnine, delnice, žlahtne kovine in v zadnjem obdobju tudi v kriptovalute."
Ob tem prihaja do poplave ponudb na trgu, še posebno na spletu, ki je z mobilnimi telefoni na dosegu rok vsakomur. Zato Štemberger opozarja, da naj vlagatelji nasvete za svoje naložbe iščejo pri finančnih svetovalcih, ki imajo od državnih in regulatornih organov potrjene licence in s tem nadzor nad svojim poslovanjem. In naj ne nasedajo različnim preveč mamljivim ponudbam o visokih donosih, ki usmerjajo denar predvsem na svoj mlin in se na koncu lahko sfižijo ali celo sprevržejo v prevaro.
Ne skačite iz ene naložbe v drugo
Ko se vlagatelji odločajo za naložbo, naj si odgovorijo na vprašanje, za koliko časa lahko preživijo brez zneska, ki so ga pripravljeni naložiti v vrednostne papirje, oziroma kakšne so njihove potrebe po likvidnih sredstvih. Skakanje iz ene naložbe v drugo na kratek rok ne prinaša zadovoljivih donosov, ob čemer povzroča tudi stroške in davčne obveznosti, še meni Štemberger in dodaja, da naj bi bile naložbe v delnice dolgoročne, saj vsaka naložba terja svoj čas. In da delnice ob alternativnih naložbah praviloma še zmeraj odražajo realno vrednost posamezne gospodarske družbe, zato vlagatelji vedo, v kaj so naložili svoj denar.
"Napovedi so tudi za letos optimistične, saj kažejo, da naj bi letošnji letni donosi na delniških trgih znašali med 8 in 9 odstotki. Nekatere naložbe špekulativne narave lahko zrastejo tudi precej preko tega praga, a je težko napraviti temeljno analizo, saj rast teh temelji zgolj na pričakovanjih." Štemberger se strinja z borznim gurujem Warrenom Buffettom, ki je dejal, da sedaj ni čas imeti denarja v dolgu držav oziroma obveznicah, saj so obrestne mere še vedno blizu ničle ali celo negativne.
Banke nočejo več depozitov
Deutsche Bank in Commerzbank komitentom z višjimi zneski depozitov za hrambo teh že zaračunavata 0,5 odstotka letno. Zaradi priliva novih depozitov pa sta se znašli v situaciji, ko vedno težje prenašata negativne obrestne mere, ki jih morata plačevati Evropski centralni banki. "To povzroča svojevrsten paradoks, ko banke, ki so si v preteklosti želele depozitov, ki so predstavljali najcenejši vir financiranja, depozitarje odganjajo," še ugotavljajo pri Bloombergu in dodajajo, da celo vzpostavljajo nova spletna orodja, s katerimi svojim strankam pomagajo plasirati njihove depozite drugam.
Pri naložbah v žlahtne kovine, ki naj bi bile tudi dolgoročne, pa Štemberger meni, da je bolje z njimi trgovati preko indeksnih ETF-skladov kot kupovati zlato na primer v fizični obliki, saj jih tako lahko bolj priročno in likvidno "hranijo", brez skrbi, da imajo nekje nekaj spravljeno. Unča zlata (31,1035 grama) je bila včeraj vredna 1738 dolarjev.
Čeprav je delnic slovenskih družb na Ljubljanski borzi v primerjavi s ponudbo svetovnih borz le za vzorec, Štemberger ocenjuje, da so te absolutno lahko del naložbenega portfelja vlagateljev. Še posebej, ker večina družb kljub pandemiji dobro posluje in delničarjem prinaša tudi dobre dividende. Kar se prevzemov tiče, teh ne bo več veliko, sta pa v tem trenutku v teku dva prodajna postopka: JUB barve in prodaja slovenskega dela bencinskih servisov avstrijske OMV. SDH pa je nedavno objavil prevzem deleža v družbi Terme Olimia iz Podčetrtka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
