Medtem ko se bolnišnice pripravljajo na četrti val, saj število hospitaliziranih raste, pristojni vnovič in še glasneje opozarjajo, kako nujno je cepljenje. Statistika je namreč jasna - bolnišnično oskrbo v veliki večini potrebujejo necepljeni.
Redki cepljeni hospitalizirani, prevladujejo pa starejši
V UKC Maribor je bilo na dan 18. avgusta hospitaliziranih enajst odraslih bolnikov na navadnem covidnem oddelku in trije bolniki v covidni enoti za intenzivno terapijo. Dva izmed vseh hospitaliziranih sta bila cepljena, ob tem pa eden od njiju niti ni v bolnišnici zaradi covida, temveč zaradi drugih zdravstvenih zapletov. Preostali bolniki niso cepljeni. "Stanje vseh je sicer stabilno, posebnih razlik v poteku bolezni ne vidimo, povprečna ležalna doba pa je sedem do osem dni na akutnem oddelku. Pri tistih, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, je ta doba daljša," so sporočili. Sicer pa so v UKC Maribor do sedaj sprejeli manjše število cepljenih bolnikov. Kot pravijo, so bili to predvsem starostniki, ki imajo praviloma hujše klinične slike.
Tako kot v Mariboru je razmerje med cepljenimi in necepljenimi bolniki podobno tudi na državni ravni. Od marca do začetka avgusta smo zabeležili 70.000 okužb med necepljenimi in dobrih 1000 med cepljenimi. V istem obdobju je bilo nekaj več kot 3000 necepljenih hospitaliziranih, med cepljenimi pa je bilo hospitaliziranih 70 oseb. V prvem tednu avgusta denimo je zdravniško pomoč potrebovalo 15 oseb s covidom, med njimi so bili le trije polno cepljeni, teden predtem je bilo hospitaliziranih 14 oseb in prav nobena izmed njih ni bila cepljena.
Tri prijave suma lažnega cepljenja
Potem ko je v medijih zakrožila vest, da naj bi bila na severu Nemčije neka medicinska sestra namesto pravega cepiva ljudem vbrizgala fiziološko raztopino, smo preverili, ali so pristojni organi kakšne podobne nepravilnosti zaznali tudi pri nas.
Na zdravstvenem inšpektoratu so nam odgovorili, da cepilne centre trenutno pregledujejo le ob prijavah, a teh v začetku poletja ni bilo. Konec julija pa so prejeli tri prijave, ki so se nanašale na domnevno izdajo potrdil o cepljenju osebam, ki sploh niso bile cepljene. Vse tri primere pa so predali policiji, saj to pomeni sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. Omenjene prijave so prejeli za cepilni center v Krškem, Brežicah in za Zdravstveni zavod Zdravje v Ljubljani.
Na policiji so odgovorili, da obravnavajo vse prijavljene primere, pa tudi vse sume, ki nastajajo na podlagi drugih informacij, kot so na primer javne objave na družbenih omrežjih. Glede na trenutno fazo postopka pa več podrobnosti niso izdali.
Precepiti starejše od 40 ali 50 let in še posebno stare nad 70 let
"Statistika kaže, da prehajamo v epidemijo necepljenih. Podatke je treba pogledati zelo podrobno. Upoštevati je treba, da bolezen bistveno bolj prizadene starejše, in ker je med starejšimi več cepljenih, zasledimo med zbolelimi tudi cepljene. Če pa pogledamo analizo zbolelih oziroma hospitaliziranih na 100.000 ljudi v posamezni starostni skupini, pa je povsem jasno zaščitno delovanje cepiv. Zato je še toliko bolj pomembno, da v čim večjem deležu cepimo najbolj ogrožene, torej starejše od 40 ali 50 let in še posebno starejše od 70 let, med katerimi sicer lahko pričakujemo največ žrtev v tem valu," pravi Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Epidemiolog Zoran Simonović iz mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa poudarja, da je treba ločiti med covid pozitivnimi in hospitaliziranimi pri cepljenih. "Cepivo nas pred covidom zaščiti 50- do 80-odstotno. To je zaščita pred samo okužbo. Je pa zaščita bistveno večja pred težjim potekom in posledično pred hospitalizacijo," pravi in nadaljuje, da se zato lahko v državah z 90-odstotno precepljenostjo zgodi, da bo delež zbolelih med cepljenimi večji kot med necepljenimi, saj jih je pač bistveno več. Bo pa še vedno delež hospitaliziranih med necepljenimi večji kot med cepljenimi.
Zmeda, kdo bo za testiranje plačal
Testiranje na koronavirus bo od ponedeljka samoplačniško, je pa premier Janez Janša dodal, da to ne bo veljalo za dejavnosti, kjer je pogoj PCT za izvajalce oziroma zaposlene predpisan z odloki. To pomeni za zaposlene v zdravstvu, šolstvu, domovih za starejše in nekaterih storitvenih dejavnostih, kot so gostinstvo, turizem ter frizerski in kozmetični saloni. Odloka sicer še ni, zato za zdaj ni jasno, kdo bo potem plačal te teste in kako se bo testiranje izvajalo. Ena od možnosti je tudi samotestiranje. "V primeru uvedbe samotestiranja bo/bi to veljalo za vse in ne samo za šolnike," je namreč na twitterju zapisal Janša. Neuradno je slišati, da naj bi se tako samotestiranje pričelo šele 6. septembra, do takrat pa bi veljala pravila kot doslej.
Ravno zaradi potencialnega pritiska na bolnišnice je cepljenje še toliko bolj pomembno. Po oceni Instituta Jožef Stefan bomo s tako dinamiko jeseni namreč presegli drugi val epidemije v bolnišnicah. Četrti val pa bi lahko bil zaradi velike kužnosti različice delta tako obsežen, da se bo do pomladi okužil bolj ali manj vsak necepljeni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
