Povrnitvena shema, ki bi se financirala iz državnega proračuna, bi bila po mnenju skupine pravnih strokovnjakov, ki jih je najela Banka Slovenije, najprimernejša rešitev problema pravnega varstva imetnikov izbrisanih obveznic in delnic v okviru sanacije bank pred sedmimi leti. Miro Prek, nekdanji sodnik na Splošnem sodišču EU, specializiran za bančno pravo EU, je v imenu strokovne skupine pojasnil, da njeno poročilo ni sodba, ni zakonski osnutek, tudi znanstvena razprava ni.
Naloga skupine je bila oceniti, katere rešitve je treba spremeniti in dopolniti, da bodo sodni postopki lahko potekali s čim manj motnjami, ko se bodo lahko začeli. To bo potem, ko bo ustavno sodišče odločilo o zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) in bodo razlaščenci lahko na sodišču vložili odškodninske tožbe. Strokovna skupina je preučila več možnosti z namenom, da bi se izognili vlaganju množičnih tožb, s katerimi bi preobremenili okrožno sodišče v Mariboru, ki je po zakonu edino pristojno za njihovo reševanje.
Odškodnina da, a kako?
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je naštel tri razloge, zaradi katerih so se v Banki Slovenije odločili najeti domače in tuje strokovnjake, da bi predlagali rešitve. Prvi je, da vsi udeleženci v postopkih sanacije bank po skoraj desetih letih še vedno nimajo zagotovljenega pravnega varstva. Poleg tega Sloveniji grozi visoka kazen, saj so se nekateri udeleženci pritožili na Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi nerazumno dolgih postopkov pri zagotavljanju pravnega varstva. Tretji razlog je, da to, da proces sanacije bank še nima dokončnega epiloga, bremeni poslovanje Banke Slovenije.
Strokovna skupina ugotavlja, da je za zdaj jasno le to, da je v dosedanji zakonodaji predvideno, da bi Banka Slovenije imetnikom izbrisanih obveznic in delnic morala izplačati odškodnino. Izredno sporno je, ali se Banki Slovenije, ki bo tudi tožena stranka, to plačilo lahko naloži. "Obveznost centralne banke, da zagotovi sredstva za reševanje bank, krši prepoved monetarnega financiranja, hkrati pa tudi posega v neodvisni in samostojni položaj centralne banke," navaja strokovna skupina.
Če bi Banka Slovenije morala izplačati nadomestila, bi lahko zahtevala vrnitev plačanega od države, če bi dokazala, da ni bila kriva. Bolj neposredna rešitev bi bila vzpostavitev povrnitvene sheme, navaja strokovna skupina. Iz povrnitvene sheme bi se po njeni razlagi poravnavali vsi pravnomočno prisojeni zneski vseh nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti, pa tudi tisti zneski, za katere bi pristojni organi v predpisanih postopkih ugotovili, da pripadajo nekdanjim imetnikom (tu so mišljene arbitraže, poravnave in druge oblike reševanja sporov, če bo do njih lahko prišlo: pogoj zanje je ustrezna sprememba zakonodaje).
Mali delničarji: Plačnik država
Rešitev problema sanacije bančnega sistema v okviru izvensodne poravnave pozdravljajo mali delničarji. "Takšno rešitev kot edino racionalno ponujamo že od vsega začetka," so po poročanju STA sporočili iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS). Ob tem dodajajo, da bo moral državni zbor spremeniti zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki je še vedno na ustavnem sodišču, ter dopustiti možnost poravnave, saj ta sedaj v tem zakonu ni predvidena. Dodatno bi moral kot plačnika obveznosti poravnave namesto Banke Slovenije določiti državo.
Člani strokovne skupine, ki jo je najela Banka Slovenije, so poleg Preka bili še profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, profesor za finančno in ekonomsko pravo na luksemburški univerzi in član Evropskega bančnega organa Andre Prüm in nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen.
Revizija računskega sodišča
Revizijo, povezano s sanacijo bank, ki je bila sestavljena iz dveh vsebinskih sklopov, je v Banki Slovenije opravilo računsko sodišče. V okviru prvega sklopa so revizorji preverili, ali je imela Banka Slovenije v obdobju med letoma 2008 in 2013 vzpostavljen sistem nadzora, ki je zagotavljal uspešno izvajanje nadzora nad poslovanjem bank v delu, ki se nanaša na zagotavljanje kapitalske ustreznosti in upravljanje s kreditnim tveganjem. Računsko sodišče je v zvezi s tem vprašanjem izdalo mnenje, da je bila Banka Slovenije pri tem delno uspešna. V okviru drugega sklopa revizije so revizorji preverili, ali je Banka Slovenije na ustreznih podlagah utemeljila izrek izrednih ukrepov v okviru bančne sanacije v letih 2013 in 2014. V zvezi s tem je računsko sodišče izdalo mnenje, da je bila Banka Slovenije pri tem neuspešna.
