Luka Mlakar
Poslanci se bodo danes seznanili s predlogoma državnih proračunov za leti 2022 in 2023. Predloga proračunov bosta poslancem v skladu s poslovnikom državnega zbora predstavila premier Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj. Na izredni seji vsebinska razprava po poslovniku ni predvidena, bo pa potekala kasneje na sejah zainteresiranih parlamentarnih delovnih teles, ki bodo sklicane predvidoma do naslednjega petka. Vlada je za naslednje leto predvidela za dobrih 11 milijard evrov proračunskih prihodkov in za skoraj 14 milijard evrov izdatkov. Razrez odhodkov za leto 2022 kaže, da bo med resorji več denarja šlo za zdravstvo, obrambo, policijo, šolstvo, okolje, javno upravo, infrastrukturo, pravosodje in kmetijstvo. Poraba se bo znižala na ministrstvih za zunanje zadeve, za delo in za gospodarstvo, na kulturnem ministrstvu pa ostaja na približno enaki ravni, kot je predvidena za letos.
Vlada je za leto 2022 predvidela za dobrih 11 milijard evrov prihodkov in za skoraj 14 milijard evrov izdatkov
Primerjava z veljavnim proračunom za letošnje leto kaže, da se bodo finančno okrepili tudi represivni organi. Na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs iz vrst SDS, lahko prihodnje leto računajo na dobrih 80 milijonov evrov več denarja kot letos, medtem ko je za slabih 160 milijonov evrov več denarja dodeljenih ministrstvu za obrambo pod vodstvom prvaka NSi Mateja Tonina. Velike finančne injekcije se obetajo tudi infrastrukturnemu ministrstvu pod vodstvom Jerneja Vrtovca iz NSi (za dobrih 200 milijonov evrov), šolskemu ministrstvu pod vodstvom Simone Kustec iz kvote SMC (za dobrih 210 milijonov evrov), pa tudi okoljskemu ministrstvu pod vodstvom Andreja Vizjaka iz SDS (za dobrih 120 milijonov evrov) in ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik iz kvote SMC (za skoraj 100 milijonov evrov).
Bo koaliciji uspelo zbrati zadostno podporo?
Glasovanje o proračunih, ki je v državnem zboru predvideno sredi novembra, bo nov preizkus za manjšinsko koalicijo SDS, NSi in SMC, ki ima skupaj 38 glasov. Če želijo v koaliciji pod streho spraviti proračuna za naslednji dve leti, bodo morali podporo poiskati pri poslancih SNS, Desusa in narodnih skupnosti. "Če hočemo državo peljati naprej, potem je treba proračun sprejeti. Seveda je treba pretehtati, kaj je v proračunu dobro in potrebno, kaj pa je tisto, kar je odveč. Te debate bomo še imeli," pravi prvak SNS Zmago Jelinčič. Ob tem poudarja, da so v SNS proračuna za letos in lani podprli že v času prejšnje vlade pod vodstvom prvaka LMŠ Marjana Šarca: "Tudi tokrat ga bomo, seveda pa ga bomo prej intenzivno pregledali." Medtem ko šef SNS napoveduje konstruktivno držo, pa se postavlja vprašanje, kakšno stališče bodo glede proračunov imeli v poslanski skupini stranke upokojencev.
Poslanec Desusa Branko Simonovič pravi, da je za ocene proračunov še prezgodaj, saj gradiva sploh še ni dobil in mu ga ni uspelo pregledati: "Najprej je treba proračunske dokumente preučiti, potem pa se bomo pogovorili znotraj poslanske skupine in odločili, kaj in kako." Na vprašanje, ali se bodo glede podpore proračunoma pogovorili s prvakom Desusa Ljubom Jasničem, pa Simonovič odgovarja: "Mi smo poslanska skupina. Ne vem, zakaj bi klicali Jasniča za njegovo mnenje. Saj smo sami dovolj odgovorni." Jasnič na drugi strani pravi, da se v stranki še niso seznanili z vsebino proračuna, a hkrati dodaja, da bodo vsekakor vztrajali pri svojih zahtevah. "To je uskladitev pokojnin za 3,5 odstotka, božičnica v višini sto evrov v letošnjem letu in regres v višini 350 evrov za vse upokojence," je jasen prvak stranke upokojencev. Poslanci DeSUS so novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero želijo dokončno odpraviti posledice varčevalnih ukrepov za upokojence in s katero bi se pokojnine decembra letos uskladile v vrednosti 3,5 odstotka, v parlamentarni postopek vložili maja letos. Jasnič je dejal, da ne ve, "kakšen bo tukaj odgovor koalicije", bodo pa v DeSUS pri svojih zahtevah vztrajali, saj jih je sprejel izvršni odbor stranke.
Višje povprečnine za občine in dodatki za upokojence
Vlada s predlogom zakona o izvrševanju proračunov za leti 2022 in 2023 med drugim zvišuje povprečnine občinam. Povprečnina se bo z doslej predvidenih 628,2 evra v prihodnjem letu zvišala na 645 evrov, v letu 2023 pa na 647 evrov. Prihodnje leto bo tako država za povprečnino namenila 34 milijonov več. Nekoliko so se zvišali tudi zneski letnih dodatkov oziroma regresov za upokojence. Tisti, ki prejemajo do 570 evrov pokojnine, bodo prejeli letni dodatek v višini 450 evrov. Tisti s pokojnino od 570,01 do 680 evrov bodo prejeli 310 evrov dodatka. Prejemniki pokojnin v znesku od 680,01 do 805 evrov pa bodo deležni dodatka v višini 250 evrov. Letni dodatek v višini 200 evrov bodo prejeli tisti, ki imajo pokojnino med 805,01 in 970 evri. Upravičenci, ki prejemajo pokojnine nad 970,01 evra, bodo deležni dodatka v višini 140 evrov.
Brez nevarnosti začasnega financiranja države
Če k 38 glasovom poslancev SDS, SMC in NSi dodamo še glasove štirih poslancev Desusa, treh poslancev SNS in dveh manjšinskih poslancev, pridemo do "trdnih 47 poslanskih glasov", o katerih je v začetku tega leta govoril minister Tonin. Brez vodje poslancev Desusa Franca Jurše, ki je zaradi zdravstvenih razlogov že dlje časa odsoten iz parlamenta in o katerem še ni jasno, ali se bo lahko udeležil glasovanj o proračunih, ima koalicija še vedno 46 glasov, a kaj, ko je v zadnjih tednih in mesecih večkrat dokazala, da v parlamentu vselej ne more računati niti na absolutno niti na navadno večino. Spomnimo, da ji 46 glasov ni uspelo zbrati na vnovičnem glasovanju o zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah, leva opozicija pa jo je tudi z glasovi Desusa preglasovala pri noveli zakona o varstvu javnega reda in miru, ki bi uvedla visoke denarne kazni za žaljenje.
Če bi se takšen scenarij ponovil, torej da bi opozicija, ki ima skupaj 43 glasov, pri glasovanju o proračunih na svojo stran pridobila še dva poslanca, bi s tem dosegla blokado proračuna in nov hud udarec za koalicijo, ne bi pa državi v tem primeru grozilo začasno financiranje po dvanajstinah. Proračun za leto 2022 je namreč pripravila že Šarčeva vlada. "V tem primeru (če proračun Janševe vlade za leto 2022 ne bi bil potrjen, op. a.) se seveda uporablja tisti proračun za leto 2022, ki je bil sprejet, oziroma zadnji veljavni zakon o izvrševanju proračunov," pravi pravnik Rajko Pirnat. Kot razlaga, smo na sprejemanje dvoletnih proračunov prešli prav zato, da se čim bolj odstrani nevarnost začasnega financiranja. Če koaliciji ne bi uspelo zbrati zadostne podpore za proračuna, imamo tako še vedno veljaven proračun za leto 2022, ki ga je pripravila še prejšnja vlada.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
