V Sloveniji, po številu prebivalcev šesti najmanjši državi članici EU, prebiva 2,1 milijona ljudi, kar je 0,5 odstotka skupnega prebivalstva držav članic EU ali 0,03 odstotka svetovnega prebivalstva. Statistični urad RS (Surs) je ob svetovnem dnevu prebivalstva zbral nekatere podatke, ki dobro ponazarjajo demografske značilnosti in razmere, izpostavlja pa, da je prebivalstvo Slovenije glede na svetovno povprečje staro in se naprej stara (v zadnjih 30 letih se je povprečna starost povečala za 7,5 leta). V Sloveniji predstavljajo mladi (do 14 let) 15 odstotkov prebivalstva, v svetu pa 25 odstotkov. Odstotek starejših od 65 let je v Sloveniji višji (21 odstotkov) kot med vsem prebivalstvom (desetina). Pri nas namreč živi 100 mladih prebivalcev (0-14 let) na 137 starejših prebivalcev (65+). Nadaljnje staranje prebivalstva lahko pričakujemo tudi v prihodnje, napoveduje Surs. Eden od razlogov ostaja nizka stopnja rodnosti. V svetovnem merilu je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu ob nespremenljivi umrljivosti za moške 71 let, za ženske pa 75 let. V Sloveniji je vrednost tega podatka višja. Dečki, ki so se v 2020 rodili v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti dočakali približno 78 let ali 7 let več kot vsi v istem letu rojeni dečki na svetu, deklice pa 83 let ali približno 8 let več kot vse deklice na svetu, navaja Surs. Kakšna so gibanja na lokalni ravni, še zlasti na podeželju, kjer so pogoste razprave o nujnosti zadržati in privabiti mlade prebivalce ter ohranjati poseljenost ob privlačnosti mest, v katerih se prebivalstvo koncentrira. Povprečna starost prebivalcev je najnižja v občini Komenda, najvišja pa v Osilnici. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, je prav tako najvišji v občini Osilnica, najnižji pa je v občini Benedikt. Med občinami smo tako preverili Benedikt in razmislek, (za)kaj in kako vendarle ohranjajo relativno mlado prebivalstvo, med mestnimi občinami pa Velenje, kjer je delež prebivalcev, starejših od 65 let, med mestnimi občinami med najnižjimi.
Benedikt: zazidljive parcele so dobra vaba za mlade
Milan Repič, župan občine Benedikt, kjer je povprečna starost prebivalcev 39 let, zgolj 13 odstotkov prebivalcev pa je starejših od 65 let, pravi: "Kar prihajajo mladi in sprašujejo, ali bi na območju naše občine lahko gradili. Še bolj nas veseli, ker v domačih krajih ostajajo naše mlade družine. Že v preteklosti smo v občini uredili stavbna zemljišča, namenjena novogradnjam, in v tem času jih denimo v prodajo ponujamo 21, 13 od teh jih je že prodanih, tečejo pa tudi postopki za sprejetje novega občinskega prostorskega načrta, ki bo bodočim graditeljem ponujal nova zazidljiva zemljišča."
Kot pravi župan Benedikta, bodo letos osemoddelčni vrtec povečali za še en oddelek: "Mladim družinam ob rojstvu otroka namenjamo po 150 evrov, lani smo uredili medgeneracijski center, veliko vlagamo v športno infrastrukturo, v domači športni dvorani trenirajo mažoretke in skupina gimnastičarjev, kar pomeni, da jim ni treba na treninge v večja mesta." Poskrbeli so tudi za prostore, kjer trenirajo ostali športniki, odbojkarji, nogometaši in drugi, v športni dvorani postavili še plezalno steno, načrtujejo pa tudi urejanje motoričnega parka in fitnesa na prostem ter še več zunanjih športnih površin s skate parkom, pump trake stezo. "Edino, kar nam manjka, so že desetletja neuresničeni načrti gradnje toplic, za katere še vedno iščemo investitorja," dodaja župan in poudarja še plat infrastrukture, ki jo župani že od nekdaj v debatah o demografskih slikah občin navajajo kot ključno za prebivalce - torej, da je blizu tudi do avtoceste in tako do Maribora in drugih mest, kar zagotovo pripomore k odločitvi, da je dobro živeti na podeželju občine Benedikt. "Imamo zdravnika in smo pred ureditvijo lekarne, ljudje pa se pri nas lahko oskrbijo tudi s potrebščinami za vsakdanjo rabo, pa posedijo v kakšnem od lokalov," še doda o zdravstveni in širši plati kakovosti bivanja v Benediktu.
Velenje: ukrepi za višjo kakovost bivanja
V mestni občini (MO) Velenje, kjer je delež občanov starejših od 65 let 19-odstoten, ob vprašanjih, kako skrbeti za ugodno demografsko sliko in s tem za mlade v mestu, navajajo veliko ukrepov, ki po njihovi oceni pomembno vplivajo na visoko kvaliteto življenja v mesta, ki ima tudi vrsto nazivov (občina po meri invalidov, mladim prijazno mesto, starosti prijazno mesto, prostovoljstvu prijazna občina ...). Eden od pokazateljev dobre kakovosti bivanja je po oceni MO Velenje tudi letos znova osvojeni naziv najbolj varno mesto (Slovenska velika nagrada varnosti 2021). Od šolskega leta 2016/2017 se število oddelkov v vrtcih povečuje (z 79 oddelkov na 86 letos). "Predvidevamo, da so eden izmed glavnih razlogov večanja števila oddelkov v vrtcih migracije," ocenjujejo na MO Velenje. Med ključnimi ukrepi, ki prispevajo k privlačnosti občine za mlade in mlade družine in s katerimi ohranjajo visoko kakovost bivanja, naštevajo letošnje zvišanje enkratne denarne pomoči za novorojence (s 150 evrov na 300), v vrtec (velenjski je drugi največji v Sloveniji) sprejmejo vse otroke, vključeni so v projekt otrokom prijazno Unicefovo mesto, v sklopu katerega sistematično urejajo tudi otroška igrišča, zagotavljajo več brezplačnih dejavnosti - od brezplačnega mestnega prometa, bicy koles, kopanja v Velenjskem jezeru. Med socialnimi projekti izpostavljajo ustanovljeni odbor za pomoč, na katerega se lahko obrnejo občani v stiski, poleg več drugih socialnih projektov že več let izvajajo projekt viški hrane, pomagajo Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje, v mestni blagajni omogočajo plačevanje položnic brez provizije.
Smrti v epidemiji
Pandemija covida-19 je drastično posegla v življenje ljudi po vsem svetu. Močno je prizadela ljudi, skupnosti in gospodarstva. Od januarja 2020 do začetka julija 2021 je bilo v svetu potrjenih 183,6 milijona okužb s covidom-19, od tega je 3,9 milijona ljudi umrlo, 31 odstotkov v Evropi. Predvsem v zadnjem četrtletju 2020 je epidemija močno posegla v število prebivalcev, saj je Slovenija predvsem zaradi visoke umrljivosti v novembru in decembru 2020 utrpela v letu 2020 najvišji negativni naravni prirast po letu 1945. Ta je znašal –2,5 na 1000 prebivalcev. V letu 2020 je umrlo za 19 odstotkov več prebivalcev kot povprečno v letih 2015-2019. Najvišjo presežno umrljivost je Slovenija doživela v novembru 2020, 92-odstotno. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 92 odstotkov več prebivalcev kot povprečno v istem obdobju v letih od 2015 do 2019. Po začasnih podatkih se število umrlih v Sloveniji umirja, presežna umrljivost pa je vseeno še vedno pozitivna. V aprilu 2021 je bila 7,2-odstotna, ugotavljajo pri Sursu.