Kakšna bo nova plačna reforma? Na mizi neuradno predlog treh plačnih skupin in šestih plačnih stebrov

"Naša enotna in skupna ocena je bila, da enotnega sistema na področju plač v javnem sektorju v Sloveniji ni," je po današnjem koalicijskem vrhu, na katerem so razpravljali o prioritetah in časovnici za izvedbo plačne in stanovanjske reforme, dejal premier Robert Golob. Korakov pri plačni reformi bo po njegovih besedah več, prenova plačnega sistema pa se ne bo ustavila zgolj pri pogajanjih o odpravi sedanjih plačnih nesorazmerij.

Plačnih razredov pod minimalno plačo po novem ne bo več

V povezavi s tem so po zagotovilih predsednika vlade sprejeli tri sklepe. Kot je pojasnil, bodo najprej naslovili spodnji del plačne lestvice: "Nedopustno je, da imamo plačne razrede pod minimalno plačo." V drugem delu bodo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo uskladili v razmerju ena proti sedem, v tretjem delu pa bodo poskušali najti način, da se bodo plače skozi leta usklajevale na enak način. Rešitev po njegovih besedah ne bodo iskali v enem plačnem stebru, ampak v več stebrih s panožnimi dogovori.

Posameznim panogam bodo po njegovih besedah zagotovili tudi delno avtonomijo, da bodo lahko same urejale razmerja znotraj plačnega stebra. Predsednik vlade na novinarski konferenci ni pojasnil, koliko plačnih stebrov je predvidenih v izhodiščih nove plačne reforme. Po neuradnih informacijah so imeli danes na mizi predlog treh plačnih skupin (funkcionarji, javni uslužbenci in javni zavodi) ter šestih plačnih stebrov. Navajamo jih spodaj:

• prvi plačni steber (skupina funkcionarji): funkcionarji in direktorji
• drugi plačni steber (skupina javni uslužbenci): državna uprava
• tretji plačni steber (skupina javni uslužbenci): vojska, policija, gasilci, civilna zaščita
• četrti plačni steber (skupina javni zavodi): zdravstvo in sociala
• peti plačni steber (skupina javni zavodi): kultura, izobraževanje, znanost, raziskave
• šesti plačni steber (skupina javni zavodi): javne agencije.

"Število stebrov in panog je bilo dano v razpravo. Dokončna številka bo znana v ponedeljek ali torek. V stebre gremo, možno je, da v dialogu s sindikati pridemo do tega, da bomo število stebrov še spreminjali," je dejal Golob. Plačna reforma bo po njegovih besedah potekala več let, ko gre za odpravo sedanjih anomalij in plačnih nesorazmerij, pa je premier dejal, da rok, do katerega se bodo zaključila pogajanja o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah v javnem sektorju, ostaja 30. junij.

Golob: Denar v proračunu bo zadoščal zgolj za del apetitov

"Reforma bo bolj obsegajoča, kot je mogoče izgledalo pred enim mesecem, ker želimo znotraj nje nasloviti vsa vprašanju, tudi kako bomo vzpostavili sistem učinkovitega vodenja in nagrajevanja v javnem sektorju," je pojasnil Golob, ki je ob tem dodal, da bo denar v proračunu zadoščal zgolj za del apetitov, ne pa za vse. Je pa poudaril, da želijo vzpostaviti sistem, ki bo takrat, ko bo postavljen, zdržal daljše obdobje, ne da bi se ustvarjale krivice med posameznimi poklicnimi skupinami. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali bi katera od poklicnih skupin, na primer zdravniki, lahko izstopila iz plačnega sistema. Ko gre za zdravnike, se ti po neuradnih informacijah tega ne morejo nadejati, bi pa lahko, ko gre za javne zavode, iz sistema izločili RTV Slovenija.

V koalicijskih SD in Levici so z izkupičkom današnjega vrha zadovoljni. Predsednica SD Tanja Fajon je ocenila, da bo reforma sistema plač v javnem sektorju ena od najzahtevnejših in najobsežnejših reform te vlade, saj zaradi porušenih plačnih razmerij in anomalij nezadovoljstvo narašča: "Smo res zelo blizu temu, kaj želimo doseči. Zagotovo obstaja strinjanje, da je celovita prenova plačnega sistema nujna." Koordinator Levice Luka Mesec je izrazil zadovoljstvo nad zavezo, da po novem v javnem sektorju ne bo več plačnih razredov, ki ne bi dosegali minimalne plače. Izhodišča in časovnico, ki so jo danes obravnavali na koalicijskem vrhu, je označil za velik korak naprej po zadnji plačni reformi iz leta 2008.

Koalicija z načrti za gradnjo tri tisoč novih javnih stanovanj letno

Ko gre za reformo stanovanjskega trga, je Golob dejal, da bodo poskušali začrtati okvir, da se pojavi na stanovanjskem trgu čim več javnih stanovanj, da se cene stanovanj in najemnin znižajo oziroma da se celoten stanovanjski fond na trgu poceni za vse skupine. "Za to smo pripravljeni investirati javni denar," je dejal Golob in dodal, da bodo do konca sedanjega vladnega mandata vzpostavili infrastrukturo, ki bo omogočala gradnjo tri tisoč novih javnih stanovanj na leto. Za stanovanjsko reformo si je v vladi močno prizadeva tudi Levica. Kot je dejal Mesec, bodo sistem postavili pluralno, a bodo postavili zelo jasna merila, kdo in pod kakšnimi pogoji bo lahko gradil javna stanovanja. Kot je pojasnil, bodo javna stanovanja lahko gradili javni stanovanjski skladi, stanovanjske zadruge ter neprofitne stanovanjske organizacije, ki so lahko organizirane kot podjetja.

Golob je dejal, da mora biti glavni nosilec gradnje javnih stanovanj republiški stanovanjski sklad, ki mu je potrebno zagotoviti več denarja iz proračuna, za gradnjo pa naj bi se namenjalo tudi zemljišča v lasti SDH. Na vprašanje, koliko sredstev bo treba vložiti za vzpostavitev sistema, ki bo od leta 2026 vsako leto generiral gradnjo tri tisoč novih stanovanj, pa je Golob odgovoril, da bodo investirana sredstva sledila dinamiki gradnje. "Ko bomo imeli ustroj, lahko govorimo o sto milijonih evrov na leto, do takrat bomo vire prilagajali," je pojasnil Golob in dodal, da želijo do konca mandata zgraditi pet tisoč novih javnih stanovanj.