Kakšna bo nova resničnost in kako bomo delali

V času koronske epidemije je okrog 10.000 slovenskih podjetij svojim zaposlenim odredilo delo na domu, gospodarstvo je bilo sunkovito potisnjeno v spremembe delovnih in poslovnih procesov. Mnogi delavci so bili odpuščeni, poslani na čakanje na delo. Kaj lahko pričakujemo, če se bodo spremembe obdržale, postale dolgotrajne, standardne in bodo atipične oblike zaposlovanja - krajši in deljen delovni čas, pogodbeno, fleksibilno delo, delo doma, najemanje agencijskih delavcev ipd. - naraščale? Se bo brezno (socialno, zdravstveno) nezaščitenih delavcev poglobilo? Ali bodo delovna razmerja vendarle postala prijaznejša?

GZS pričakuje več atipičnih zaposlitev in lažje postopke

Tatjana Čerin, izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog, se strinja, da so atipični instituti zaposlovanja s covidom-19 postali izrazitejši, bolj intenzivni. Predvideva, da "bo tudi v prihodnje njihova uporaba pogostejša. Kako običajna bo, bo odvisno od makroekonomskih razmer in epidemiološke slike Slovenije in širše. Pričakujemo, da bo zakonodajalec še letos administrativno poenostavil določene izvedbene postopke za uveljavitev teh oblik dela." To zaposlenega naj ne bi potisnilo v neprijazen, negotov položaj in zmanjševanje pravic, meni GZS, saj "ima delavec še vedno delovno razmerje za nedoločen čas, tudi če ima večje število dni dela od doma. Delovni procesi bodo še prijaznejši, saj bodo zaposlenim olajšali kombiniranje zasebnega, družinskega in službenega, delovnega življenja. K temu bodo pripomogle tudi nove metode, tehnologije dela, digitalizacija in robotizacija."

(Samo)izkoriščanje delavcev

"Velika težava je to, da delodajalci niso spremenili svojega načina razmišljanja," izpostavlja Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, in ga v v kratkem niti ne bodo. Načini dela ostajajo enaki. Visoka intenzivnost dela, podrejenost naročnikom, prometu, dobičku še vedno vladajo. "Kar nekaj proizvodnih, fizičnih delavcev v zasebnem sektorju je v času samoizolacije zaradi covida-19 delalo, četudi so bili formalno poslani na čakanje," eno od anomalij predstavi Lukić.

Rešitve, ki jih ponuja oblast

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, se zaveda premikov v delovnih procesih, pomena zdravja in namerava delu od doma nameniti posebno pozornost. Saj naj bi tovrstna oblika "podpirala usklajevanje družinskega in poklicnega življenja in prinašala razbremenitev za okolje, manj stroškov itd.," pravijo. Prioriteta ministra je "odziven trg dela, zagotoviti takšno ureditev dela na domu, ki bo sprejemljiva za zaposlene in za delodajalce". Ko govorijo o prihodnosti, na ministrstvu izpostavljajo, da bi bilo treba več vlagati v znanje, veščine zaposlenih in zagotoviti "pogoje, kjer bosta varovana osebno dostojanstvo in solidarnost z najbolj ranljivimi".