Tina Recek
Če bi svet leta 2023 vire porabljal tako kot Slovenci, bi dan ekološkega dolga dosegli 18. aprila letos. Kar pomeni, da bi naša poraba naravnih virov že v treh mesecih presegla zmogljivost Zemlje, da te vire obnovi v tem letu. V svetovnem merilu je bilo leto 1970 zadnje, ko smo jih na našem planetu porabili toliko, kolikor smo imeli na voljo. Tako tudi prihodnje generacije vse bolj zadolžujemo na tem področju. Opisano uvodoma nič kaj spodbudno ugotavlja avtorica v Vodniku po trajnostni potrošnji Alenka Burja. Publikacija, ki so jo predstavili na Agenciji RS za okolje, je na voljo v elektronski obliki.
V njej so predstavljena najpomembnejša področja potrošnje in prikazuje njene ključne vplive na okolje, zdravje in družbo v vseh fazah življenjskega kroga izdelkov. Avtorica je tako pod drobnogled vzela prehrano, bivanje, mobilnost, gospodinjske aparate in izdelke. Področja pa so praviloma prikazana na svetovni in nacionalni ravni ter na ravni EU. V vodniku so nanizana tudi priporočila za povečanje trajnosti in so tudi primeri dobrih praks iz slovenskega prostora. Z drugimi besedami, v njem je kažipot, kako lahko postanemo bolj trajnostni. Nekateri podatki so objavljeni interaktivno in tudi s povezavami na druge vsebine.
Dobra tretjina gospodinjstev ima po dve vozili
Med nanizanimi področji bivanje, prehrana in mobilnost skupaj povzročijo največ vplivov na okolju, je na predstavitvi opomnila Burja in pridala, da trojica povzroča okrog 80 odstotkov vseh vplivov na okolje: od onesnaževanja in izpustov toplogrednih plinov do pretirane rabe virov in neustreznega ravnanja z odpadki. V nadaljevanju je orisala problematiko posameznih področij. V zvezi z mobilnostjo je dejala, da smo Slovenci v EU tisti, ki za mobilnost zapravimo največ. Pri nas ima dobra tretjina gospodinjstev po dve vozili. Poti, ki jih prevozimo, so večinoma kratke, v povprečju pa je vozilo kar 90 odstotkov časa parkirano. Kot alternativo osebnemu prevozu je predlagala javni prevoz.
Glede bivanja je izpostavila, da je večina stanovanjskih stavb bila zgrajena do leta 1990. Če niso prenovljene, so energetsko zelo potratne. V zvezi z električnimi aparati je poudarila, da so ti porabniki elektrike, četudi so v stanju pripravljenosti. Po njenih besedah je tak nazoren primer televizor, ki ga praviloma nihče popolna ne izklopi, temveč le na daljavo z daljinskim upravljalnikom. Poleg tega je posvarila, da uporaba aparatov povzroča elektrosmog, ki škoduje zdravju.
Po njenih besedah bo treba tudi oblikovati izdelke tako, da bo možna njihova predelava. Na ta način se namreč tudi ohranjajo viri. Kot primer izdelka s potratnimi viri je omenila mobilni telefon. "Sedemdeset kilogramov materialov se porabi za izdelavo 120 gramov težkega mobilnega telefona. Med njimi so različne kovine, od bakra, magnezija do srebra. Torej okoli 30 različnih kovin, ki jih je treba izkopati in predelati. Pri tem pa nastane velika količina odpadkov."
Zakaj narašča okoljski odtis
Da so apetiti potrošnikov preprosto vsak dan večji; povečuje se povpraševanje po živilih in pijači, po večjih, toplejših in udobnejših bivalnih prostorih, po večjih vozilih, vse številnejših gospodinjskih napravah, novem pohištvu, oblačilih, pa je omenil Uroš Vajgl z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. In še, da si želimo potovati hitreje, dlje in pogosteje. Zaradi vsega tega narašča okoljski odtis. "Pri tem ne upoštevamo dejstva, da je okoljski odtis večji od zmožnosti planeta, da ga obvladuje," je še opozoril.
A trende lahko predrugačimo. Imamo moč, da vplivamo na ohranjanje ravnotežja v okolju. Lahko izberemo manj škodljivo in bolj zdravo, trajnostno alternativo. "Dobre ideje potegnejo za sabo množice in te lahko pripomorejo k temu, da se spreminjajo večji sistemi," je še dejal Vajgl.
