Darja Kocbek
Po pozivu ministrstva za kmetijstvo (MKGP), naj državljani pomagajo pri opravljanju sezonskih del v kmetijstvu, so prišla na plan vprašanja glede plačila in statusa delavcev, ki jih je politika lani ob potrjevanju sprememb zakona o kmetijstvu preslišala. Takrat nihče ni pomislil, da bi jih morali opravljati domačini. Na MKGP jih še vedno nočejo slišati, saj se hvalijo, da so zelo zadovoljni z odzivom državljanov na poziv. Poklicalo jih je okrog 400 ljudi, med njimi študentje, delavci na čakanju, brezposelni, upokojenci, družine, samozaposleni in zaposleni. Delo na polju oziroma pomoč kmetu je po mnenju MGKP za marsikoga priložnost, da je v težkem času zaradi čakanja na delo, brezposelnosti, tudi nasploh zmanjšane možnosti dela in gibanja, na svežem zraku, ob tem pa poskrbi za psihofizično aktivnost. Ministrstvo poudarja, da ne določa višine plačila, ker je to poslovni dogovor med delodajalcem in iskalcem zaposlitve, je pa minimalna urna postavka za začasno ali občasno delo v kmetijstvu določena skladno z zakonom o kmetijstvu.
400
ljudi se je v štirih dneh odvzalo na poziv
Ministrica je razočarana
Na kmetijskem ministrstvu pritrjujejo, da je minimalna urna postavka, ki znaša nekaj več kot pet evrov bruto, določena skladno z zakonom o kmetijstvu, dejanska višina plačila pa je poslovni dogovor med delodajalcem in iskalcem zaposlitve.
"Izjemno sem razočarana, ker v vseh dobrih projektih v Sloveniji vedno začnemo iskati manj dobre stvari," je za STA izpostavila ministrica Aleksandra Pivec in zanikala očitke, da gre za vzpostavljanje sužnjelastniških odnosov ter poudarila, da si želijo predvsem pomagati. Ministrica razume, da so kmetje navajeni na prihod delovne sile iz tujine, a je prepričana, da so Slovenci prav tako dobri ali pa morda še boljši delavci. (sta)
