Pred dvema tednoma so v Pošti Slovenije dobili nov nadzorni svet, ki se je s šestih razširil na devet članov. Tako ima po novem kapital, Pošta je v 100-odstotni lasti Republike Slovenije, v nadzornem svetu šest članov, zaposleni pa tri. Na današnji ustanovni seji je nov predsednik nadzornega sveta bolj ali manj pričakovano postal Tomaž Kokot, njegov namestnik pa Franci Mihelič. Kokot je član SDS in od leta 2010 poljčanski občinski svetnik, leta 2018 pa ni uspel s kandidaturo za poljčanskega župana, Mihelič pa naj bi prihajal iz politične kvote NSi.
Nadzorniki Pošte so še Matjaž Fortič, Aleš Buležan, Ervin Renko in Tomaž Kostanjevec, od zaposlenih pa Dijana Kos in Saša Gržinič, medtem ko kandidacijski postopek za tretjega člana nadzornega sveta iz vrst zaposlenih pri svetu delavcev še traja, in naj bi bil predvidoma zaključen v prihodnjem tednu. Nadzorniki danes niso razpravljali o spremembah v upravi Pošte, katero od leta 2012 kot generalni direktor vodi Boris Novak in kateremu drugi petletni mandat poteče maja prihodnje leto. V upravi za zdaj prav tako ostajata Andrej Rihter in Vinko Filipič. Za potencialnega novega generalnega direktorja Pošte se je pred kratkim omenjalo Cvetka Sršena, dolgoletnega vodjo Poštinih poslovnih enot v Novem mestu in po kasnejši združitvi novomeške in celjske poslovne enote še v Celju, a je bil prejšnji teden imenovan za predsednika uprave Telekoma Slovenije. Ugibanja, ali bo moral Novak zapustiti vodilni položaj v Pošti, so se pojavila, ko ga je sredi februarja vlada razrešila z mesta neizvršnega direktorja DUTB, kamor je moral Novak iti po sili razmer, in kjer naj nekateri ne bi bili zadovoljni s potezami slabe banke, predvsem v hitrosti nekaterih kadrovskih postopkov in pa v odnosu do medijskega imperija Martina Odlazka, katerega del je pred leti končal na DUTB.
Pošta Slovenije bo po nedokončnih in nerevidiranih rezultatih poslovanja za preteklo poslovno leto, ki ga je v pretežni meri zaznamovala epidemija covida-19, zaključila s pozitivnim poslovnim rezultatom, ki je višji od načrtovanega, in z 240,6 milijona evrov čistih prodajnih prihodkov. Trenutni izzivi poslovodstva Pošte pa so največji na področju dogovora s sindikati glede kolektivnih pogodb, ki bi lahko prinesli več desetmilijonske dodatne obveznosti družbi, pa tudi pri iskanju sistemskih rešitev glede nadaljevanja digitalizacije ter na področju logistike, kjer so prevzeli koprsko Intereuropo še niso povsem zamrli logistični načrti na območju mariborskega letališča.
Za leto 2021 Pošta Slovenije predvideva nadaljnjo zmerno rast prihodkov ob upoštevanju postopnega umirjanja epidemije. Ključni za doseganje rasti bodo še naprej prihodki od paketnih in logističnih storitev, pomembne ostajajo pisemske in IT storitve ter storitve na mreži. E-substitucija bo v letu 2021 vplivala na zmanjšanje števila pisemskih pošiljk in storitev iz poslovne mreže, ki jo je vpliv epidemije Covida-19 dodatno pospešil. Največje povečanje načrtuje na področju paketov in hitre pošte, predvsem iz naslova nadaljevanja trenda povečanja nakupov prek spletne prodaje. Sicer pa bo skupina v skladu s strateškim razvojnim programom do leta 2025 nadaljevala s transformacijo iz tradicionalnega poštnega operaterja v mednarodno poštno-logistično podjetje ter zasledovala predvsem rast na področju paketov, logističnih storitev in IKT-rešitev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
