Kje je preobrazba podjetij? Najprej dobiček, šele nato okolje in človek

S covidom-19 se je začelo zavedanje o pomenu, prijaznosti do okolja povečevati v širši javnosti. Trajnostna načela so sicer že dlje časa gospodarska in politična agenda, a pogosto delujejo kot oddaljena, fantomska vizija ali všečna fraza. Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, se strinjajo, da je novi globalni virus prinesel spoznanje o potrebnih spremembah, omejenih virih in iskanju novih surovin. Kakšen je njihov prispevek, kaj bodo naredili? Kaj opažajo analitiki, ali so se proizvodni, poslovni procesi v slovenskih podjetjih že kaj spremenili, je zaznati preobrazbo? Kje so ovire in kje rešitve?

V trgovino z zeleno streho, v službo s kolesom ...

Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije, meni, da so tako imenovane zelene, naravi in človeku prijazne oznake "pri določenih podjetjih za namene trženja proizvoda seveda včasih tudi všečna floskula, vendar delež slovenskih podjetij, ki se poslužuje teh praks, ni prav nič večji kot v tujini". Covid-19 ni spremenil trajnostno naravnanih strategij pri podjetjih, ki so že bila tako naravnana. Ekonomika teh projektov se je po covidu-19 celo izboljšala, je prepričan. "Tudi zaradi večje bodoče razpoložljivosti evropskih sredstev na področju (so)financiranja poslovnih preobrazb."
Med podjetji, ki trajnost prakticirajo, analitik izpostavlja energetsko intenzivna podjetja: "Na primer Steklarna Hrastnik z novim načinom proizvodnje toplote, nekateri trgovski centri z ozelenitvijo streh. Veliko podjetij uvaja dan brez avtomobila, Krka denimo motivira zaposlene za alternativne prihode na delo (s kolesom), veliko jih poskuša zmanjšati težo embalaže in okoljski odtis, uporabljajo reciklirane surovine."

Trajnostna veriga material-izdelava-izdelek je dražja

"Podjetja se v prvi meri obnašajo ekonomsko," Ivanc pojasnjuje, da na svetu še vedno dominira vladavina številk. "Gledajo, kaj delajo njihovi tekmeci v tujini in doma. Trg seveda oblikujejo tudi potrošniške želje. Če potrošniki več povprašujejo po trajnostih izdelkih ali storitvah - kakor na razvitih trgih, kjer so močno usmerjeni v trajnost -, se tudi podjetja sama usmerijo v te segmente. V nasprotnem primeru pa zelo težko ugriznejo v kislo jabolko oranja ledine na tem področju." Ker so s trajnostnimi izdelki povezani višji stroški izdelave, je pomembno, da ljudje, četudi je zanje pomembna končna cena, priznajo razliko v ceni, opozori ekonomist GZS. Teža je po njegovem torej na strani potrošnika.
Robert Agnič in Bart Stegeman, direktorja Plastike Skaza, ki se tudi osredotoča na trajnostne vrednosti, pritrjujeta, da "je tovrstno poslovanje prav gotovo dražje. Trajnostni materiali so dražji, elektrika iz obnovljivih virov je dražja. Vendar če v tem trenutku na kakšnem področju mogoče naredimo korak nazaj, dolgoročno to pomeni tri korake naprej. Ker več ko bo ponudnikov in uporabnikov, ki bodo tako poslovali, večja bo konkurenčnost trajnostnega delovanja. Slej ko prej bo takšen način delovanja postal nujen."

Pomagale bi davčne olajšave

Sogovorniki optimistično govorijo o priložnostih, kako pospešiti simbiozo in trajnost na svetu. Predlagajo spodbude na področju zakonodaje in finančnih virov. Ministrstvo našteva že uvedeno pametno specializacijo, digitalizacijo (recimo digitalni turistični vavčerji), dekarbonizacijo. Veliko javnega denarja bo namenjenega za uresničitev cilja EU - postati brezogljična družba do leta 2050, uvajanje certifikatov kakovosti, trajnostnih poslovnih modelov, spodbujanje novih produktov iz lesa, energetske prenove v turizmu ...