Žana Vertačnik
Izgovor, da v dobi digitalizacije mladi nimajo na razpolago dovolj informacij o kariernih izbirah, ne vzdrži. Lahko pa ravno zasičenost z usmeritvami postane osrednji problem, da dijaki ob zaključku srednješolskega izobraževanja ne zmorejo sprejeti odločitve brez visoke stopnje stresa. To je svojevrsten izziv, saj so v poplavi vseh teh informacij lahko še bolj zmedeni, pravi Sabina Zalaznik Mikuletič iz Kariernega centra Univerze v Ljubljani. Nasveti prihajajo z vseh strani, pri čemer bolj ali manj v lastni režiji pomagajo srednje šole s kariernimi sejmi, individualnimi svetovanji in predstavitvami poklicev. Zgodi pa se, da kljub široki paleti študijskih smeri dijaki stopajo v stik z le že vsemi znanimi, veliko jih ostaja prezrtih.
Nekateri imajo že precej zgodaj izdelane cilje, spet drugi odlašajo
Obstaja veliko alternativ, za katere dijaki ne vedo
O medicini, pravu, ekonomiji - in še kaj bi se našlo - se govori veliko, Zalaznik Mikuletičeva dodaja še psihologijo. Na svetovanja prihaja veliko dijakov z željo po vpisu v ta program, pravi karierna svetovalka, ki s praktičnim primerom oriše nepoznavanje raznolikega nabora. "To je eden izmed programov, za katerega je treba imeti veliko točk. In marsikdo od njih tega ne uspe doseči." Zakaj je dijaku psihologija všeč, kaj ga privlači pri tem študijskem programu in katera znanja želi s tem pridobiti, so po oceni sogovornice ključna vprašanja, s pomočjo katerih iščejo alternativne izbire. "Ker je še veliko drugih študijskih programov, kjer lahko pridobijo podobna znanja, ampak to niso znani programi in zanje morda sploh ne vedo," razlaga Zalaznik Mikuletičeva.
Zgodaj izdelani cilji ali odlašanje do zadnjega
Po oceni Krajnčeve je na trgu veliko gradiv, v šoli pa prav tako "sistematično spodbujamo iskanje informacij, že v okviru pouka psihologije je nekaj o spoznavanju sebe, usmerjamo jih tudi na različne spletne vprašalnike". Težko je posplošiti, s kolikšno mero zavzetosti se dijaki odločajo, sogovornica pravi, da imajo nekateri že precej zgodaj izdelane cilje, spet drugi odlašajo. A vseeno ocenjuje: "Mislim, da je angažiranost dijakov še vedno premajhna glede na to, da so to tako pomembne odločitve, čeprav vemo tudi, da so študiji med seboj danes zelo prepleteni in po prvi stopnji še obstaja neka možnost prehajanja." Dodaja, da ni nepomembno niti, kdaj na šoli izvajajo aktivnosti, večinoma je to v času pouka, ker "če je to organizirano v glavnem odmoru ali po pouku, je obisk izjemno, izjemno skromen. To tudi nekaj pove: ali ni dovolj interesa nasploh ali pa imajo že dovolj informacij." Naj te kritično presojajo in se o njih pogovarjajo, pa opozarja Zalaznik Mikuletičeva: "Ker ko na glas poveš te stvari in ko ugotoviš, kakšne vse možnosti imaš, je lahko odločitev res lažja."
Janja Jamšek, 4. letnik
"Na šoli so nas vprašali, katere fakultete nas zanimajo, in nam potem poskušali omogočiti predstavitve teh študijev. Sama sem se najprej želela vpisati na fakulteto za šport, ampak sem potem preko prijateljice, ki študira socialno pedagogiko, izvedela več o tem in sem si zato premislila. Večina mojih vrstnikov se zelo obremenjuje, ker želi izbrati pravi študij. To dojemajo kot pomembno odločitev, ker je v bistvu odločitev o tem, kaj bomo počeli kasneje v življenju."
Urška Hancman, 3. letnik
"V Ljubljani je bila Informativa, in če prej nisem vedela, kam bi šla naprej, imam zdaj preveč možnosti. Ko se pogovarjam z nekaterimi, mi rečejo, kaj je s tabo, zakaj že razmišljaš o tem, imaš čas. Nekaj pa jih že razmišlja v tej smeri. Ampak mi se zdaj bolj odločamo, katere predmete bi si vzeli na maturi, za to je pa že treba vedeti, kaj bi študiral, da se prav odločiš. Tudi na spletu gledam programe študijev in podobno, ker če ti šola ne ponudi informacij, jih imaš pa na spletu več kot dovolj."
Filip Naglič, 4. letnik
"Informiranost mladih je po mojem mnenju velika, veliko možnosti za to je na razpolago, a se mi zdi, da bi lahko na šolah imeli malo več vpogleda v dejansko delo po študiju. Pri pouku smo sicer imeli poklicno usmerjanje, predstavitve šol in zdaj so še informativni dnevi. Pri mojih vrstnikih je vidno, da so pred odločitvijo, veliko pa jih ni odločenih, variirajo med različnimi študijskimi izbirami in to odlašajo do zadnjega momenta oziroma meseca."
