Kje so po stečaju Adrie: Piloti se znajdejo, kabinsko osebje težje

Na Zavodu RS za zaposlovanje se je prijavilo več kot 380 delavcev Adrie Airways, d.o.o., ki jim je bila po stečaju družbe odpovedana pogodba o zaposlitvi. Dobra tretjina nekdanjih zaposlenih se je medtem že odjavila z zavoda, smo izvedeli. A le manjši del jih ostaja v letalstvu. Približno polovica odjavljenih brezposelnih (različni profili delavcev) se je zaposlila pri domačih delodajalcih oziroma pri delodajalcih, registriranih v Sloveniji - gre za raznolik in širok nabor podjetij in delovnih mest -, petina se jih je zaposlila v tujini, to so večinoma piloti, preostali delavci so se samozaposlili, upokojili ali pa so se odjavili z zavoda iz drugih razlogov (lastna volja, izobraževanje), so nam pojasnili na Zavodu za zaposlovanje.
Navajajo, da so nekdanji zaposleni Adrie Airways, ki so oziroma so bili v evidenci zavoda, zelo aktivni tako pri iskanju novih priložnosti za nadaljevanje kariere, kot pri vključevanju v najrazličnejša izobraževanja. Pred iztekom delovnega razmerja se jih je vsaj tretjina preko projekta SPIN vključila v različne aktivnosti: računalniške tečaje, jezikovne tečaje ali karierna svetovanja.

Kvaliteta življenja se je poslabšala

Nekdanji pilot Adrie Airways Marko Kastelic je letala CRJ pilotiral štiri leta, medtem pa je dobil zaposlitev v letalski družbi Vistajet, enem največjih luksuznih letalskih prevoznikov na svetu. "Kvaliteta življenja se je drastično poslabšala, a zavedajoč se, da je treba nahraniti usta in plačati vse račune, sem bil primoran to narediti," nam je povedal pilot, oče treh otrok, ki ima hišo, mlada družina pa tudi odplačuje kredit. Priznava, da si niti slučajno ne bi mogel še naprej privoščiti takšnega življenja, kot ga je imel prej, če bi se zaposlil v Sloveniji. Po mesecu in pol šolanja v simulatorju opravlja sedaj šolanje še na liniji. "Trije piloti iz Adrie smo že v tem podjetju, pa še nekaj bi se nam jih utegnilo pridružiti," pove in doda, da je bila njihova prednost zagotovo znanje, ki ga imajo. "Brez problema se lahko prijaviš in dobiš službo. Dobro je bilo za kolege, ki so šli k Lauda Motion, ki ima ekspanzijo." Je pa tudi zaradi nedavnega stečaja več letalskih družb trg zasičen s piloti, ki iščejo delo.

Veliko k Laudi, nekaj k LOT-u

Nekdanji Adrijini piloti so službo večinoma dobili, pravi Kastelic. "Ampak nekaj je imeti službo, drugo pa biti zadovoljen." Ogromno jih je odšlo v družbo Lauda Motion, ki bo v Zadru odprla bazo. Sedaj so nastanjeni na Palmi de Mallorci. "Pet dni so na Palmi, dva dni doma," razlaga Kastelic. Sam ima drugačen turnus: "Sedemnajst dni sem v tujini, trinajst dni doma." Vsaj v tujino se mu ni bilo treba preseliti. Podjetje Vistajet je izrazito multinacionalno, pravi. "Tukaj smo vsi tujci. Imam srečo, da se vsi zavedamo, da smo sedemnajst dni na poti, in moramo skupaj preživeti kar se da kvalitetno." Ni tako kot pri LOT-u, kjer tudi najdemo slovenske pilote, a so v manjšini.

Težje je kabinskemu osebju

Svojo poklicno pot je Goran Puljić začel že med študijem in se nato zaposlil kot član kabinskega osebja v posadki, se po nekaj letih izšolal za vodjo kabinskega osebja v posadki ter napredoval do inštruktorja kabinskega osebja. Za Adrio je letel 15 let, nove zaposlitve pa še ni našel. "Nekdanji zaposleni si pomagamo pri iskanju novih možnosti zaposlitev. Imamo skupino, pri kateri se mi zdi pohvalno, da tako bivši kolegi iz kabine kot tudi naši kolegi piloti z nami ažurno delijo informacije. Žal so sicer v večini primerov zaposlitve težko dosegljive ali celo nedosegljive, sploh za tiste, ki smo navezani na Slovenijo," razlaga Puljić, ki pravi, da so člani kabinskega osebja sicer po stečaju šli vsak svojo pot. "Eni hitreje, drugi počasneje. Stike ohranjamo prek družbenih omrežij, tudi z občasnimi druženji. Nekajkrat smo se sestali in vedno je bila udeležba enormno visoka. To nam prej nikoli ni uspelo, saj je bila zmeraj polovica ali vsaj tretjina ljudi v zraku oziroma v tujini. To je v naši branži pač tako."

Na državo ne računamo več

"Poslal sem nekaj prijav na letalske družbe v tujini, ki bi mi omogočale to, da še zmeraj lep del časa preživim doma in se ne rabim fizično preseliti. A takšnih služb za kabinsko osebje ni prav veliko. Vsi odgovori doslej so bili negativni, do intervjuja večinoma sploh nisem prišel," razlaga sogovornik, ki se boji, da je s svojimi 37 leti tudi nekoliko prestar. Ugotavlja, da se bo moral ozreti širše, saj so možnosti, da ostane v tem poklicu, minimalne.