Kmetje Janšo in Podgorška stisnili v kot ter iztržili še 210 milijonov evrov

Z dogovorom med vlado in predstavniki kmetijskih organizacij so se zaključila dolgotrajna pogajanja o strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027. "Skupaj s predsednikom vlade sva prepoznala izjemen strateški pomen slovenskega kmetijstva za zagotavljanje prehranske varnosti ..." je po doseženem dogovoru sporočil minister za kmetijstvo Jože Podgoršek. Strateški načrt z dodatnimi sredstvi bo naslednji teden obravnavala vlada, države članice Evropske unije pa morajo potrjene načrte poslati v Bruselj do konca leta.

Začelo se je z nezadovoljstvom kmetov

Sprejemanje strateškega načrta je v Sloveniji spremljalo nezadovoljstvo kmetov, ki so sprva nasprotovali načrtovanemu prenosu 150 milijonov evrov iz prvega v drugi steber, kar bi zanje pomenilo manj subvencij. Zaradi tega je Sindikat kmetov Slovenije (SKS) v času kmetijskega sejma v Gornji Radgoni organiziral manjši protest. Isti dan je Podgoršek kmetom obljubil, da sredstev ne bodo prenesli, in jim zagotovil dodatnih 100 milijonov evrov za razvoj. Septembra se je spet zaostrilo, potem ko so na seji sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) obravnavali finančni razrez strateškega načrta in ugotovili, da je denarja premalo. Sejo so protestno prekinili ter zahtevali sestanek s predsednikom vlade Janezom Janšo in dodatnih 380 milijonov evrov. V okviru zbornice so že pred tem organizirali protestni odbor, ki je bil zadolžen za organizacijo vseslovenskega kmečkega protesta v primeru neuspešnih pogajanj. Janša in Podgoršek sta se nato sestala s predstavniki kmetov in jim obljubila, da bo vlada skušala najti dodatna sredstva, če bodo okoliščine to dopuščale. To je na videz pomirilo situacijo, a so prejšnji teden kmetje zavrnili predlog Podgorška glede strateškega načrta in vztrajali pri svojih zahtevah. Podgoršek in Janša sta se ta teden še enkrat sestala s kmeti in jim na koncu obljubila dodatnih 210 milijonov evrov. Tako bodo namenili dodatnih 70 milijonov evrov za naložbe kmetijskih gospodarstev, 85 milijonov za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, 20 milijonov za kmetovanje v zahtevnejših pogojih, deset milijonov za finančne izravnave, 15 milijonov za prenos znanja in inovacije v kmetijstvu (AKIS) ter deset milijonov za program Leader.

Medved: Delo še ni zaključeno

"Gre za razvojno naravnana sredstva, s katerimi bodo kmetije imele možnost širitve," pravi predsednik SKS Anton Medved, ki opozarja, da s tem delo ni zaključeno, saj bodo zdaj začeli pripravljati izvedbene uredbe za SKP, pri katerih morajo biti na preži. "Moramo opozarjati na morebitne nepravilnosti, da bo ta denar res prišel na slovenske kmetije. Za vsak evro, ki ga bo vložila država, mora kmetijsko gospodarstvo samo primakniti tri evre, če želi izvesti investicijo." Medved izplen pogajanj označuje za uspeh: "To je signal podeželju, da slovenska država še vedno potrebuje kmetijstvo. Predvsem je to pomembno sporočilo mladim v kmetijstvu." Medved pri tem opozarja, da se kmetje še vedno soočajo s cenovnimi nesorazmerji na trgu, ki jih ministrstvo ne bo moglo urediti. Tudi predsednik KGZS Roman Žveglič je zadovoljen z doseženim: "Prvič, odkar smo vstopili v Evropsko unijo, bomo za sofinanciranje kmetijstva namenili več od minimalnih zahtev. S tem bomo lahko dvignili konkurenčnost našega kmetijstva."

"Mladim je treba dati priložnost"

Eden največjih slovenskih prašičerejcev Danilo Meolic pozdravlja doseženi dogovor: "V zadnjih letih je veliko kmetov izpadlo na razpisih za investicije. Čeprav so izpolnjevali vse pogoje, je zanje preprosto zmanjkalo denarja. Z dodatnim denarjem si bo kar nekaj kmetij lahko privoščilo nove investicije." Vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine Doris Letina izraža zadovoljstvo, da bodo mladi prevzemniki kmetij še naprej deležni podpore. "Vsi podatki kažejo, da mladi potrebujejo podporo, ko začnejo razvijati svoja kmetijska gospodarstva." Pri tem Letina izpostavlja ugotovitev Evropske komisije, da Sloveniji že od leta 2005 ni uspelo povečati deleža mladih kmetov: "Na vsakega mladega nosilca kmetijskega gospodarstva pride 12 kmetov, starejših od 55 let." Letina še poudarja pomen povečanja sredstev za investicije, saj se, kot pravi, kar 41 odstotkov vseh investicij izvede na kmetijah mladih kmetov. "Če želimo doseči vse cilje, ki nam jih nalagajo določene strategije, moramo mladim dati priložnost." Za slovensko kmetijstvo bo sicer v omenjenem petletnem obdobju na voljo 1,2 milijarde evrov evropskega denarja, k temu bo vlada skupno dodala še 540 milijonov evrov.