Ko virus zamaje ekonomijo

Četudi so še pred obdobjem koronavirusa finančni strokovnjaki napovedovali, da so temelji za solidno večletno nadaljnjo rast trdni, celo za desetletje in več. Toda hitro širjenje koronavirusa po svetu in napovedi o upočasnjevanju oziroma celo negativni globalni gospodarski rasti so naredili svoje.

V Sloveniji smo vmes, še tretjič, dobili vlado pod taktirko Janeza Janše, kar pa za zdaj ni imelo večjih negativnih vplivov, čeprav se spomnimo kadrovanja iz njegove prve vlade v obdobju 2004-2008, ko so bili na vrh velikih slovenskih podjetij postavljeni nekompetentni ljudje, kar je skoraj ogrozilo obstoj Intereurope, Luke Koper, Istrabenza, Mercatorja, Pivovarne Laško in njenih časopisnih družb, če omenimo le bolj znane primere. Pri čemer tedaj več milijard evrov globoko navrtane bančne luknje iz naslova menedžerskih prevzemov in obrambe menedžerjev pred Janšo niti ne omenjamo. Upajmo, da se je prvak SDS iz te zgodbe kaj naučil, zlasti če želi čez dve leti vnovič postati predsednik vlade in če želi Slovenijo povezati in ne razdružiti.

Pri nas je namreč še vedno veliko podjetij v pretežni ali vsaj v pomembnem delu državni lasti, še državni turistični holding je v postopku (pre)oblikovanja, zato je vpliv politike na slovensko gospodarstvo toliko večji. Znane so ideje Janševe vlade, da se celotno državno premoženje prenese na demografski sklad, s čimer bi verjetno od državnega korita odmaknili vplivne posameznike, ki so tam že več desetletij. Toda ob tem se poraja vprašanje, ali bo s tem neposreden vpliv politike še večji. S čimer ni nič narobe, ker bo potem tudi (ne)posredna odgovornost toliko večja. Lahko pa upamo, da izvoljene predstavnike ljudstva vodi iskrena želja poskrbeti za finančno varnost sedanjih in prihodnjih generacij slovenskih državljanov. Bomo videli, kaj se bo izcimilo iz vsega tega.

Osnove, če gledamo zgolj pet- in večodstotne letne bruto dividende največjih in najbolj pomembnih slovenskih (borznih) delniških družb, so več kot dobre, pri čemer so banke in zavarovalnice na priporočilo svojih regulatorjev morale pri (ne)delitvi dividend letos potegniti ročno zavoro. Nujno bo le, da bodo podjetja, zlasti v pomembnem delu v državni lasti, dobro vodena in upravljana, ker se bo le tako demografski sklad bogato polnil od letnih dividend ali lastniških deležev v teh podjetjih, ki bi lahko bili prodani po neprimerno višji ceni. Sicer pa tovrstni državni demografski skladi, poglejmo le primera z nafto bogate Norveške in logistično-transportno uspešnega Singapurja, niso redki. Če bo poskrbljeno še za financiranje dolgotrajne oskrbe starejših in bo čim bolj stimulirano (obvezno) dodatno pokojninsko zavarovanje, bomo lahko zapisali, da je sedanja Janševa vlada nekaj dobrega naredila za finančno varno starost slovenskih državljanov. V nasprotnem primeru bomo morali čakati in upati na boljše politike.